<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Varovanje otrokovega glasu in otrokove koristi pri ločitvah oziroma razvezah, v katerih je prisotno nasilje</dc:title><dc:creator>Kuri,	Tadeja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kodele,	Tadeja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šeme,	Mojca	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>vloga socialne delavke</dc:subject><dc:subject>otrokov glas</dc:subject><dc:subject>otrokova korist</dc:subject><dc:subject>starševsko odtujevanje</dc:subject><dc:subject>nasilje v družini</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu pišem o vlogi socialnih delavcev, zaposlenih na centru za socialno delo, pri 
varovanju otrokovega glasu in otrokove koristi v primerih, v katerih je med ločitvijo oz. razvezo 
prisotno nasilje, tako med starši kot tudi nad otrokom. Osredotočam se na to, kako socialni delavci
razlikujejo med ločitvami oz. razvezami, v katerih se pojavi visok konflikt in v katerih je prisotno 
nasilje, na njihovo razumevanje postločitvene zlorabe in starševskega odtujevanja v primerih 
ločitev oz. razvez, v katerih je prisotno nasilje. Prav tako pa se osredotočam tudi na ovire, s katerimi 
se srečujejo pri delu, in na znanje ter strategije, ki jih uporabljajo pri pogovoru z otrokom. V 
teoretičnem delu najprej izpostavim pomen razlikovanja med ločitvami oz. razvezami, v katerih je 
prisotno nasilje oz. visok konflikt, nato pa predstavim postločitveno zlorabo, kjer podrobno opišem 
prisilni nadzor in spornost koncepta sindroma starševskega odtujevanja. Izpostavim tudi koristi 
otroka, načelo najboljše otrokove koristi, zakonodajni okvir ter psihološko in čustveno zlorabo 
otroka, posebej pa potek pogovora z otrokom na centru za socialno delo. Teoretični del sklenem z 
opisom vloge socialne delavke na centru za socialno delo v primerih ločitev oz. razvez, v katerih 
je prisotno nasilje, ko gre za korist otroka, in opišem njene naloge ter vlogo pri odločanju o stikih. 
Rezultate izvedene raziskave sem pridobila s pomočjo polstandardiziranega intervjuja, 
opravljenega s sedmimi socialnimi delavkami in delavci, ki delajo na področju predhodnega 
svetovanja. Rezultati so pokazali, da socialne delavke prisotnost nasilja pri ločitvah oz. razvezah 
prepoznavajo oz. na opaženo neenakomerno razporejeno moč med partnerjema. Za definiranje 
ločitev oz. razvez, v katerih je prisoten visok konflikt, morajo najprej izključiti nasilje, za lažje 
prepoznavanje le-tega morajo opraviti več pogovorov, tekom pogovora pa biti še posebej pozorne 
na znake, ki se medtem pojavljajo. Psihično nasilje so socialne delavke izpostavile kot najbolj 
pogosto vrsto nasilja, ki se pojavlja pri ločitvah oz. razvezah, v katerih je prisotno nasilje. Odgovori 
socialnih delavk so pokazali, da je njihova vloga v pri izražanju otrokovega glasu predvsem 
izveden pogovor z otrokom, v katerem pridobivajo otrokovo mnenje. Vodilo socialnih delavk v 
vseh postopkih, v katere je vključen otrok, je varovanje njegove koristi. Socialne delavke so 
starševsko odtujevanje v primerih ločitev oz. razvez, v katerih je prisotno nasilje, kadar žrtev ne 
spodbuja stikov s povzročiteljem, označile kot zaščito otroka, in ne kot odtujevanje. Rezultati so 
opozorili tudi na kadrovsko podhranjenost centrov za socialno delo, ki onemogoča bolj kvalitetno 
opravljeno delo.</dc:description><dc:publisher>[T. Kuri]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-08-28 09:00:04</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160406</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 364.4-053.2/.6</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 45636</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 232784387</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
