<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vloga strokovnih delavcev v procesu nudenja pomoči žrtvam nasilja v intimnopartnerskem odnosu</dc:title><dc:creator>Šiška,	Tia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dragoš,	Srečo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>centri za socialno delo</dc:subject><dc:subject>nasilje v družini</dc:subject><dc:subject>nevladne organizacije</dc:subject><dc:subject>partnerski odnos</dc:subject><dc:subject>podpora</dc:subject><dc:subject>Zakon o preprečevanju nasilja v družini</dc:subject><dc:description>V svojem diplomskem delu sem raziskovala vlogo strokovnih delavcev, ki delujejo na področju nasilja v družini, s poudarkom na intimnopartnerskih odnosih. V teoretskem uvodu sem najprej opredelila splošno definicijo nasilja, nato pa sem podrobneje opredelila nasilje v intimnopartnerskem odnosu. Zanj sem navedla najpogostejše značilnosti. Opisala sem tudi, katere so pogoste oblike nasilja, ki se pojavljajo. V nadaljevanju sem zapisala, kakšni so miti, stereotipi in prepričanja, ki se pojavljajo v družbi, med povzročitelji in žrtvami nasilja ter v institucijah, ki nasilje obravnavajo. Zapisala sem, kakšna je vloga centrov za socialno delo in nevladnih organizacij, ko izvejo, da se v družini dogaja nasilje. Na koncu teoretskega uvoda sem opisala, kako poteka sodelovanje z drugimi organi. Za opisovanje nalog sem med drugim uporabila ustrezno zakonodajo. Največkrat sem omenila Zakon o preprečevanju nasilja v družini. Izvedla sem kvalitativno raziskavo, v kateri sem opravila delno strukturirane intervjuje s sedmimi strokovnimi delavkami, ki na področju nasilja v družini delujejo že vsaj eno leto. Dve sogovornici sta zaposleni na Centru za socialno delo Ljubljana, dve na Društvu SOS telefon in tri na Društvu za nenasilno komunikacijo. Podatke sem nato kvalitativno obdelala in zapisala rezultate. V razpravi sem svoje ugotovitve povezala z ustrezno literaturo. Raziskava je pokazala, da imajo strokovni delavci pri delu z žrtvami nasilja izredno pomembno vlogo. Z njimi sodelujejo vse od začetka, ko se jim te zaupajo, do tega, da jih spodbudijo k temu, da nasilje prijavijo, pa vse do konca, ko se zaključi postopek. Žrtve imajo po končanem postopku še vedno možnost, da nadaljujejo s svetovanji, psihosocialno pomočjo in z drugimi različnimi oblikami pomoči. Raziskava je tudi pokazala, da je imela uvedba Zakona o preprečevanju nasilja v družini velik vpliv na to, da je družba na nasilje postala pozornejša in manj tolerantna. Institucije so obravnavi nasilja začele posvečati večjo pozornost. Poudarila sem tudi sodelovanje med institucijami. Strokovni delavci se, sodeč po moji raziskavi, zavedajo, kako pomembno je medsebojno sodelovanje. Na koncu sem predstavila sklepe, zapisala ključne ugotovitve in predloge, ki so rezultat moje raziskave.</dc:description><dc:publisher>[T. Šiška]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-08-27 09:00:44</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160370</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 364.63-058.833</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 45610</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 235922691</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
