Izražanje čustev na delovnem mestu – primer upravne enoteKralj, Pija Lucija (Avtor) Rihter, Liljana (Mentor) čustva na delovnem mestusocialno delokvalitativna analizaupravljanje čustevstrategije doživljanja čustevupravna enotaPovzetek diplomskega dela V teoretičnem uvodu sem začela z definiranjem pojma čustev s posebnim poudarkom na čustvih na delovnem mestu in z njimi povezanim pojmom čustvenega oz. emocionalnega dela. Na kratko sem predstavila vpliv in pomen čustvenih konfliktov na delovnem mestu ter spremembe na tem področju, povezane z vplivom pandemije. Predstavila sem tudi vlogo socialnega dela na tem področju in upravne enote kot delovnega okolja, ki ga raziskujem. S kvalitativno raziskavo na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu osmih zaposlenih v Upravni enoti Mozirje sem želela izvedeti, s kakšnimi izzivi se soočajo pri izražanju čustev na delovnem mestu in katerih strategij ravnanja s čustvi se pri delu poslužujejo. Zastavila sem si tudi raziskovalna vprašanja, ki se dotikajo doživljanja tehnoloških sprememb, novih oblik komuniciranja ter praks in dogodkov za izboljšanje čustvenega vzdušja in uspešnosti pri delu. Raziskovalna vprašanja so se dotikala tudi hierarhičnih nivojev in njihovega vpliva na doživljanje čustev ter doživljanja vloge socialnega delavca oziroma delavke kot kadra za pomoč pri ustvarjanju kulture na delovnem mestu, ki podpira čustveno izražanje. Ugotovila sem, da se zaposleni v Upravni enoti Mozirje pogosteje soočajo z negativnimi čustvi, kot so strah, jeza in razočaranje, pozitivna čustva, kot je veselje, pa so redkeje izpostavljena, a kljub temu pomembna za odnose med sodelavci. Pozitivna čustva lahko ustvarijo spodbudno delovno okolje. Zaposleni poudarjajo pomen komunikacijskih spretnosti za učinkovito delo. Zaposleni na vodilnih mestih pogosto izražajo negativna čustva, vendar se zavoljo učinkovitega dela zavedajo potrebe po njihovem obvladovanju. Zaposleni na nižjih ravneh pogosto čutijo potrebo po zatiranju čustev, zlasti pri stiku s strankami. Upravljanje s čustvi na delovnem mestu je ključnega pomena za dobro počutje zaposlenih in uspešnost pri delu. Moja raziskava v Upravni enoti Mozirje prikazuje, kako zaposleni obvladujejo svoja čustva pri stiku s strankami. Ena pogostih strategij je postavljanje meja, kar pomaga pri ohranjanju objektivnosti in profesionalnosti ter ločevanju med službenim in zasebnim življenjem. Raznolikost obstoječih strategij upravljanja s čustvi kaže na potrebo po individualno prilagojenih strategijah in podpori za zaposlene. Uspešno sodelovanje zaposlenih temelji na medsebojnem razumevanju in deljenju skupnih vrednot ter norm, kar izboljšuje delovne naloge. Večina zaposlenih prepoznava pomembno vlogo socialnega delavca, ki vključuje varovanje pred nasiljem, čustveno podporo, posredovanje v konfliktih, preprečevanje mobinga in pripravo poročil. Zaupajo v njegov prispevek k dostojanstvu zaposlenih. Kljub temu mnogi dvomijo o kompetentnosti socialnega delavca, zlasti pri spodbujanju čustvenega izražanja, in menijo, da bi bili psihologi primernejši. Pojavlja se tudi nejasnost glede vloge socialnega dela; nekateri vidijo socialne delavce kot potencialne motivatorje, koristne pri oceni skupinske dinamike in sodelovanju s strokovnjaki. Kljub dvomom mnogi še vedno prepoznavajo pomembnost socialnih delavcev za varno in podporno delovno okolje.[P. L. Kralj]20242024-08-24 09:00:32Diplomsko delo/naloga160277UDK: 159.94:331.3VisID: 45577COBISS_ID: 229721603sl