Vrednotenje stabilnosti in sproščanja peptidne učinkovine iz liotropnih tekočih kristalov za subkutano aplikacijoKodrič, Sara (Avtor) Gosenca Matjaž, Mirjam (Mentor) Roškar, Robert (Komentor) timozin alfa 1heksagonalni tekoči kristalikubični tekoči kristalisubkutana aplikacijastabilnostsproščanjeUHPLC metodaSubkutana aplikacija predstavlja aktualen način aplikacije zdravil zaradi številnih prednosti tako za bolnika kot zdravstveni sistem. Vezano na zdravilne učinkovine omogoča podaljšano sproščanje peptidnih učinkovin, kot je timozin alfa 1, za katere je značilen kratek razpolovni čas. Na področju razvoja dostavnih sistemov za subkutano aplikacijo z namenom podaljšanega sproščanja izkazujejo liotropni tekoči kristali velik potencial, zlasti tekoči kristali s heksagonalnimi in/ali kubičnimi mezofazami. V okviru magistrske naloge smo proučevali osem sistemov liotropnih tekočih kristalov na osnovi glicerol monooleata in glicerol monolinoleata. V prekurzorske formulacije, ki ob stiku s fiziološkim medijem tvorijo gel in situ z mikrostrukturo tekočih kristalov, smo vgradili peptidno učinkovino timozin alfa 1 in vrednotili sproščanje in vitro tekom 28 dni. Z namenom izbire optimalnega medija smo izvedli tudi stabilnostne študije timozina alfa 1 v izbranih medijih. Rezultate stabilnostne študije in študije sproščanja smo analizirali z validirano metodo tekočinske kromatografije ultra visoke ločljivosti. V sklopu stabilnostnih študij je bil cilj izbrati ustrezen medij, kjer timozin alfa 1 izkazuje ustrezno stabilnost tekom izvedbe sproščanja, tj. 28 dni. Testirali smo 10 različnih medijev pri štirih različnih temperaturah (-20 °C, 8 °C, 25 °C in 37 °C). Timozin alfa 1 je bil najstabilnejši v 5 % etanolni raztopini v fosfatnem pufru, ki smo ga uporabili kot medij za sproščanje. Pred študijami sproščanja smo izvedli preliminarne študije z namenom optimizacije pogojev sproščanja. Za študije sproščanja smo tako določili brezmembranski model, kjer smo v 15 mL izbranega medija injicirali 1000 µL prekurzorske formulacije z vgrajenim timozinom alfa 1 (1,6 mg/g formulacije). V drugem delu naloge smo vrednotili sproščanje timozina alfa 1 in vitro iz osmih sistemov tekočih kristalov. Vse prekurzorske formulacije so takoj po injiciranju v medij tvorile gel in situ. Sproščanje je bilo odvisno od mikrostrukture tekočih kristalov. Hitrejše sproščanje je bilo iz tekočih kristalih z lamelarnimi mezofazami, podaljšano sproščanje pa iz tekočih kristalih z izkazanimi heksagonalnimi in kubičnimi mezofazami. Kot potencialna sistema za podaljšano sproščanje timozina alfa 1 s subkutano aplikacijo sta se za najbolj obetavna izkazala sistema (E/L)GL50* in (E/L)GO50*, kjer so se tvorile heksagonalne in kubične mezofaze. *Črke označujejo E-etanol, L-lecitin, GL-glicerol monolinoleat, GO – glicerol monooleat; številka označuje odstotek lipida.20242024-08-24 08:45:04Magistrsko delo/naloga160268VisID: 106623sl