<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Samoocena usposobljenosti študentov zdravstvene nege za izvajanje poklicnih aktivnosti diplomiranih medicinskih sester</dc:title><dc:creator>Kuhar,	Jerica	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavčič,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pađen,	Ljubiša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kvas,	Andreja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>študenti</dc:subject><dc:subject>visokošolsko izobraževanje</dc:subject><dc:subject>kompetenčni okvir</dc:subject><dc:description>Uvod: Usposobljenost izvajalcev zdravstvene nege je povezana s kakovostnim izvajanjem na dokazih podprte zdravstvene nege. Klinično usposabljanje tako predstavlja pomemben del izobraževanja izvajalcev zdravstvene nege. Od diplomantov zdravstvene nege se pričakuje, da bodo samostojno in odgovorno opravljali poklicne aktivnosti diplomiranih medicinskih sester. Namen: Namen magistrskega dela je ugotoviti, kako študenti prvostopenjskega študijskega programa zdravstvena nega samoocenjujejo usposobljenost za izvajanje poklicnih aktivnosti diplomiranih medicinskih sester. Metode dela: Raziskava temelji na kvantitativni paradigmi. Izvedena je bila presečna raziskava. Za zbiranje podatkov smo uporabili strukturiran vprašalnik, ki je bil oblikovan na osnovi poklicnih aktivnosti diplomiranih medicinskih sester, opredeljenih v dokumentu Poklicne kompetence in aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege. Vzorec je bil izbran nenaključno in namensko. Normalno porazdelitev podatkov smo testirali z uporabo Kolmogorov- Smirnovega testa, ki je za večino spremenljivk pokazal statistično značilno odstopanje od normalne porazdelitve, zato smo hipoteze preverjali z neparametričnimi testi. Rezultati: Ugotovili smo, da sodelujoči študenti študijskega programa zdravstvene nege na 1. stopnji, ki so bili v letu 2022/2023 vpisani na izbrano fakulteto, samoocenjujejo, da so razmeroma dobro usposobljeni za izvajanje poklicnih aktivnosti. Sodelujoči študenti v povprečju najvišje samoocenjujejo usposobljenost za poklicne aktivnosti na področju oblačenja in slačenja, spanja in počitka ter vzdrževanja normalne telesne temperature, najnižje pa ocenjujejo svojo usposobljenost za poklicne aktivnosti na področju organizacije dela in razvoja stroke zdravstvene nege, kakovosti in zagotavljanja varnosti ter izražanja duhovnih potreb. Študenti so na osnovi lastne ocene v največji meri usposobljeni za izvajanje poklicnih aktivnosti v sklopu prakse (na klinični praksi) in v sklopu dela prek študentskega servisa, manj pa na fakulteti (na predavanjih, seminarjih in vajah na fakulteti). Razprava in zaključek: Ocenjevanje kompetenc študentov zdravstvene nege v skladu z jasnimi strokovnimi standardi je ključno za zagotavljanje varne zdravstvene obravnave in pripravljenosti teh za delo v kliničnem okolju. Z dajanjem povratnih informacij ima študent priložnost za refleksijo, hkrati pa so pomembne za podporo študentovemu nenehnemu učnemu procesu. Sprotno ocenjevanje kompetenc študentov ZN med izobraževalnim procesom ali ob zaključku letnika omogoča spremljanje študenta ZN prek kliničnega usposabljanja in celotnega izobraževalnega procesa, zato bi bil to lahko predmet nadaljnjega raziskovanja na tem področju.</dc:description><dc:publisher>[J. Kuhar]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-08-24 07:45:34</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160260</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 134301</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 205220867</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
