Težavnost dela pri sečnji in spravilu lesaOdar, Lucija (Avtor) Potočnik, Igor (Mentor) Poje, Anton (Komentor) pulzsrčni utripsekačitraktoristiharvesterforvarderdelo v gozduV letu 2011 je bila opravljena raziskava o težavnosti dela pri klasičnem in strojnem načinu sečnje in spravila lesa. Raziskovalni objekti so se nahajali na območju GGO Kočevje v gozdni združbi Abieti-Fagetum. Cilj diplomske naloge je bil ugotoviti težavnost dela pri klasičnem in strojnem načinu sečnje in spravilu lesa ter ugotovljeno težavnost primerjati z veljavnimi dopustnimi mejami. Težavnost dela so ugotavljali z meritvami srčnega utripa (pulz) na 4 delavcih: sekač, traktorist, voznik stroja za sečnjo in voznik stroja za spravilo lesa. Poleg meritev srčnega utripa, so istočasno delali časovno študijo, s pomočjo katere so kasneje izračunali težavnost dela po posameznih delovnih postopkih. Izračunali so različne kazalnike težavnosti dela: povprečni pulz med delom, delovni pulz, relativni delovni pulz in modelno dnevno obremenitev. Sečnja z motorno žago in spravilo s traktorjem se je izkazalo za težavnejše od strojne sečnje in spravila lesa. Veljavno dopustno mejo povprečnega delovnega pulza (razlika med pulzom med delom in izhodiščnim pulzom), ki znaša 35 u/min sta presegla sekač (53 u/min) in traktorist (42 u/min). Delo voznikov strojev za sečnjo in spravilo lesa pa se je izkazalo kot fizično manj naporno delo, izračunan povprečni delovni pulz voznika stroja za sečnjo znaša 16 u/min, voznika stroja za spravilo pa 9 u/min.[L. Odar]20112014-07-11 13:44:16Diplomsko delo16023UDK: 630*3(043.2)=163.6COBISS_ID: 3237030sl