<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prekinitev pravdnega postopka v sodni praksi</dc:title><dc:creator>Bandelj,	Matic	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pogorelčnik Vogrinc,	Neža	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Prekinitev postopka</dc:subject><dc:subject>prekinitveni razlogi</dc:subject><dc:subject>sklep o prekinitvi</dc:subject><dc:subject>konstitutivna narava</dc:subject><dc:subject>deklaratorna narava</dc:subject><dc:subject>posledice prekinitve</dc:subject><dc:subject>nadaljevanje postopka</dc:subject><dc:subject>pravni naslednik</dc:subject><dc:subject>pravdna sposobnost.</dc:subject><dc:description>Prekinitev pravdnega postopka je relativno star ter v sodni praksi pogosto uporabljen procesni institut, ki ga ureja sedemnajsto poglavje ZPP z naslovom: »Prekinitev in mirovanje postopka«. Določbe ZPP o prekinitvi pravdnega postopka se sicer uporabljajo tudi za prekinitev drugih postopkov, v katerih se ta zakon subsidiarno uporablja (npr. v nepravdnem postopku). Tako v teoriji kot v sodni praksi je splošno sprejeto pravilo, da se (pravdni) postopek lahko prekine samo takrat, kadar nastopi z zakonom vnaprej predviden razlog za prekinitev postopka. Ti tako imenovani »prekinitveni razlogi«, taksativno podani v 205. in 206. členu ZPP, predstavljajo začasne okoliščine, ob nastopu katerih se postopek prekine. Sama prekinitev lahko nastopi bodisi ex lege v trenutku izpolnitve prekinitvenega razloga, pri čemer je sklep o prekinitvi zgolj deklaratorne narave, bodisi z izdajo sklepa o prekinitvi, ki pa je v tem primeru konstitutivne narave. Posledice prekinitve postopka ureja 207. člen ZPP, ki določa, da v času prekinitve prenehajo teči vsi roki, ki so določeni za pravdna dejanja, sodišče samo pa ne sme opravljati nobenih pravdnih dejanj. Isti člen določa tudi pomembno izjemo, ki je pogosto uporabljena, in sicer da lahko sodišče izda končno odločbo tudi v primeru, kadar je prekinitev postopka nastopila po koncu glavne obravnave. V sodni praksi se prav tako relativno pogosto pojavi vprašanje, kdaj se prekinjen postopek nadaljuje. Odgovor nanj, ki ga na splošno podaja 208. člen ZPP, se razlikuje glede na razlog, zaradi katerega je bil postopek prekinjen, sodna praksa pa je morala izoblikovati stališča glede nadaljevanja postopka v mnogih specifičnih situacijah. V magistrski nalogi je predstavljen institut prekinitve (pravdnega) postopka ter stališča sodne prakse, ki so se v zvezi z njim izoblikovala.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-08-23 09:00:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160210</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 118594</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 205225475</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
