<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Stiske mladostnikov zaradi sodobne tehnologije</dc:title><dc:creator>Zorn,	Lea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rakovec,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mladi</dc:subject><dc:subject>adolescenca</dc:subject><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:subject>tehnologija</dc:subject><dc:subject>stiske</dc:subject><dc:description>Namen raziskave je raziskovanje stisk med mladimi, ki nastanejo kot posledica sodobne
tehnologije. Sodobna tehnologija naj bi v življenje prinesla številne pozitivne lastnosti in
olajšave, zaradi katerih je tudi njena uporaba vedno bolj razširjena v našem vsakdanjiku.
Mladostniki, ki odraščajo v digitalni dobi, so v svojih življenjih prepleteni s tehnologijo že od
zgodnjih otroških let. Danes jih tudi širše družbeno okolje napeljuje k neprestani potrebi
uporabe tehnologije, zato se ji ne morejo izogniti, čeprav bi si to lahko želeli. Obdobje
mladostništva ali adolescence je obdobje številnih sprememb na kognitivnem, čustvenem,
psihičnem in fizičnem področju posameznika. Za mlade je to obdobje ključnega pomena, saj
prehajajo v svet odraslosti, kjer se učijo sprejemati odgovornost, ustvarjati življenjske cilje in
postavljati sebe kot posameznika v kontekst družbe. Obdobje torej prinaša številne spremembe,
ki so lahko za mladostnika velik izziv. Vpetost tehnologije v njihova življenja pa ne nudi zgolj
pozitivnih olajšav, temveč jim prinaša na različnih področjih življenja tudi določene posledice.
V svojem diplomskem delu sem negativne posledice raziskovala v kontekstu stisk.
Pomembnost raziskovanja vidim v tem, da se bodo naša življenja iz leto v leto bolj prepletala s
tehnološkimi napredki. Tako moramo kot socialni delavci gledati širše in sicer kako se bo
uporaba tehnologije odražala pri posamezniku v družbi ali kot v mojem primeru raziskovanja,
na mlajši generaciji.
Raziskava je sestavljena iz teoretičnega uvoda in raziskovalnega dela. V teoretičnem uvodu
sprva predstavim obdobje adolescence, kjer omenjeno obdobje opišem na podlagi opredelitev
različnih avtorjev. V drugem delu se osredotočim na področje tehnologije, kjer podrobneje
predstavim računalniške igre in družbena omrežja. Tretji sklop teorije opisuje različna področja
stisk: duševne, socialne, čustvene, fizične in stiske na področju izobraževanja. V zadnjem delu
se oprem še na področje socialnega dela v procesu pomoči, kjer raziščem pristope dela z
mladimi v stiskah. V raziskovalnem delu sem opravila pogovore z osmimi sodelujočimi
mladostniki in pri tem raziskovala prepletenost njihovega vsakdanjega življenja s tehnologijo.
Podatki so bili zbrani z delno standardiziranim intervjujem, pri slednjem sem kot merski
instrument uporabila smernice za intervju. Po kvalitativni analizi podatkov je sledil zapis
rezultatov in razprave, temu delu pa sledijo še sklepi in predlogi. Ugotovila sem, da se igranje
računalniških iger med mladimi povezuje z njihovim duševnim zdravjem, mladi se pri tem
soočajo s stresom in agresivnimi izpadi. Računalniške igre ob enem mladim omogočajo beg iz
resničnega sveta. Tehnologija posega v njihove medosebne odnose, kot prednost so izpostavili
predvsem možnost sprotnega komuniciranja. Ob enem bi bilo ustrezneje, če tehnologija v
družbi ne bi bila prisotna, saj nudi nezadovoljiv način druženja. V kontekstu samopodobe mladi
prek socialnih omrežji spremljajo vsebine, ki na njihovo življenje pozitivno vplivajo. Pod
razloge za spremljanje vsebin mladi navajajo učenje za izobrazbo, pridobivanje idej za delo na
sebi, učenje motivacije, discipline. Tehnologija negativno vpliva na fizično zdravje mladih.
Mladim uporaba naprav povzroča utrujenost, nervozo, sitnost in slabo počutje. Poročajo tudi o
bolečinah v rokah in hrbtu, občutenje glavobola in težave z očmi. Vpetost tehnologije v
izobraževanje mladim nudi nasvete, kako se učiti, možnost olajšave učenja in učenja skupaj s
prijatelji. V negativnem vidiku uporabe tehnologije so izpostavili, da se osredotočajo v večji
meri na tehnologijo, da v šoli ne poslušajo, ne razmišljajo s svojo glavo in dajejo izobrazbi
manjši pomen.</dc:description><dc:publisher>[L. Zorn]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-08-22 09:00:53</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160162</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 613.86-053.6:004</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 45545</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 236815875</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
