<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pomoč in podpora otrokom in mladostnikom z izkušnjo travme v Strokovnem centru Frana Milčinskega Smlednik</dc:title><dc:creator>Kos,	Ula	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kodele,	Tadeja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šeme,	Mojca	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>travma</dc:subject><dc:subject>strokovni center</dc:subject><dc:subject>zaščita otrok</dc:subject><dc:subject>pristop</dc:subject><dc:subject>utemeljen na razumevanju travme</dc:subject><dc:subject>institucionalizacija</dc:subject><dc:description>Otroci in mladostniki z izkušnjo travme se zaradi preteklih travmatičnih izkušenj empirično dokazano soočajo z vrsto različnih izzivov v njihovem vedenju in čustvovanju. Postopek namestitev teh otrok in mladostnikov v strokovne centre se izvede z namenom nudenja podpore in pomoči pri njihovih osebnih ter družinskih preizkušnjah. V teoretičnem delu predstavim namestitev otroka v strokovni center, delovanje Strokovnega centra Frana Milčinskega Smlednik, opredelitve travmatičnih dogodkov in travme, posledice travmatičnih dogodkov, pristop, utemeljen na razumevanju travme ter travmo, povzročeno v sistemu zaščite otroka. Osredotočim se tudi na oblike podpore in pomoči otrokom z izkušnjo travme, osnovna načela pomoči, nekaj terapij in tehnik ter uporabo zdravil. Na koncu predstavim še pomen medinstitucionalnega sodelovanja in sekundarno travmatizacijo strokovnih delavcev. V nadaljevanju diplomskega dela predstavim kvalitativno raziskavo, ki sem jo izvedla s strokovnimi delavci, ki delujejo na delovnem mestu vzgojitelja ali svetovalne službe v Strokovnem centru Frana Milčinskega Smlednik. Skozi izvedene delno standardizirane intervjuje sem pridobila rezultate o tem, kako strokovni delavci prepoznavajo travmo in znake travmatičnih izkušenj pri otrocih, na kakšen način nudijo podporo in pomoč otroku ter njegovi družini in na katera znanja se pri tem opirajo. Prav tako sem raziskala, kako so seznanjeni s pristopom, utemeljenim na razumevanju travme, kakšen je njihov vidik glede institucionalizacije kot potencialne dodatne travmatične izkušnje za nameščenega otroka, kako se sami soočajo z delom v okolju travme ter kako poteka medinstitucionalno sodelovanje in sodelovanje s starši ali skrbniki nameščenih otrok. Rezultati raziskave so pokazali, da strokovni delavci prepoznavajo vpliv travme na otroka in pri nudenju pomoči uporabljajo različna znanja, a izražajo potrebo po dodatni pridobitvi znanj o travmi. Namestitev otroka v strokovni center zaznavajo kot stresno izkušnjo, a le v redkih primerih travmatično. Dodatna travmatična izkušnja je lahko po mnenju strokovnih delavcev, ki so sodelovali v raziskavi, povzročena s strani nameščenih vrstnikov v primerih medvrstniškega nasilja in njihovega negativnega povezovanja. Strokovni delavci se pri tem delu soočajo s psihično ter fizično utrujenostjo in za zmanjšanje le-teh potrebujejo redno supervizijo ter delo na skrbi zase. Medinstitucionalno sodelovanje v centru poteka in strokovni delavci redno sodelujejo tudi s starši ali skrbniki nameščenih otrok ter mladostnikov.</dc:description><dc:publisher>[U. Kos]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-08-22 09:00:43</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160159</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 376:159.94-053.2/.6</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 45542</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 229683203</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
