<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Duševno zdravje otrok in mladostnikov v kriznih centrih pred in po epidemiji COVID-19</dc:title><dc:creator>Čevnik,	Lea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gril,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>duševno zdravje mladih</dc:subject><dc:subject>krizni center za otroke in mladostnike</dc:subject><dc:subject>epidemija COVID-19</dc:subject><dc:subject>težave v duševnem zdravju</dc:subject><dc:description>Epidemija COVID-19 je v letu 2020 prinesla številne spremembe in izzive, s katerimi smo se soočali tako v Sloveniji kot tudi povsod po svetu, velik vpliv pa je imela tudi na duševno zdravje ljudi, predvsem otrok in mladih. V svojem diplomskem delu sem se osredotočila na problematiko porasta duševnih težav otrok, kot jo zaznavajo strokovne delavke in delavci, zaposleni v kriznih centrih za otroke in mladostnike. V teoretičnem uvodu sem predstavila, kaj je duševno zdravje, opisala sem tudi varovalne dejavnike in dejavnike tveganja. Podrobneje sem opisala nekatere najpogostejše težave v duševnem zdravju, s katerimi se soočajo mladi, to so stres, depresija in anksioznost. Na primerih do sedaj narejenih raziskav sem opisala posledice epidemije COVID-19 na duševno zdravje. Predstavila sem tudi krizne centre za otroke in mladostnike, njihovo vlogo, naloge in delo. V empiričnem delu sem predstavila kvalitativno raziskavo, ki sem jo izvedla z metodo spraševanja, podatke sem zbrala s pomočjo vnaprej pripravljenih smernic za intervju. Izvedla sem šest intervjujev, s strokovnimi delavkami in delavci, zaposlenimi v kriznih centrih za otroke in mladostnike v Sloveniji. Skozi pogovor sem ugotovila, kaj oni pri svojem opažajo o duševnem zdravju otrok in mladostnikov v povezavi z epidemijo COVID-19, kakšne izzive je epidemija prinesla v njihovo delo in obravnavo otrok in kakšne spremembe in ukrepi bi bili potrebni za učinkovitejše spoprijemanje s posledicami epidemije na duševno zdravje. Ugotovila sem, da je epidemija predvsem poglobila že obstoječe duševne stiske otrok in mladostnikov ter da otroci in mladostniki s težavami v duševnem zdravju predstavljajo pomemben izziv, ki zahteva kompleksno in celostno obravnavo ter združevanje znanja različnih strok. Epidemija COVID-19 je prav tako osvetlila tudi nove težave, kot je porast medvrstniškega nasilja in zasvojenosti z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo pri otrocih in mladih. Pred in med epidemijo v kriznih centrih ni bilo na voljo posebnih oblik pomoči za otroke in mlade s težavami v duševnem zdravju, zato se je po epidemiji začela kazati potreba po vzpostavljanju novih oblik pomoči na področju duševnega zdravja.</dc:description><dc:publisher>[L. Čevnik]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-08-21 09:00:24</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160114</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 613.86-053.2/.6</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 45507</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 219656451</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
