<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razvoj analizne metode za ugotavljanje vsebnosti terpenskih spojin v neobdelanih cvetovih navadne konoplje (Cannabis sativa, L.) z uporabo plinske kromatografije sklopljene z masno spektrometrijo</dc:title><dc:creator>Tušar,	Iza	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tavčar,	Eva	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Schoss,	Katja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>terpenske spojine</dc:subject><dc:subject>konoplja</dc:subject><dc:subject>analiza GC-MS</dc:subject><dc:description>Količina in vrsta terpenskih spojin med različnimi varietetami konoplje (Cannabis sativa L.) variirata, saj gre za genotipsko kot tudi fenotipsko pogojene lastnosti. Njihov profil postaja vedno zanimivejši v farmaciji, predvsem zaradi možne sinergije s kanabinoidi. Namen te naloge je bil razviti analizno metodo za ugotavljanje vsebnosti terpenskih spojin v neobdelanih cvetovih konoplje z uporabo plinske kromatografije sklopljene z masno spektrometrijo in pridobiti profil terpenskih spojin v različnih vzorcih cvetov konoplje.
Tekom razvoja metode za snemanje rastlinske droge konoplje brez predpriprave vzorca smo običajen GC-MS sistem povezali z napravo OPTIC-4, ki kot sistem nove generacije vnosa vzorca na kolono omogoča prilagoditev različnih oblik (trdnih in tekočih) vzorcev za analizo. Z uporabo temperaturnega programa segrevanja vzorca v injektorju smo poskrbeli, da je nehlapen matriks ostal v mikroviali, hlapne spojine pa so potovale na kolono. Pod enakimi pogoji kot vzorce neobdelanih cvetov konoplje smo z OPTIC-4 ločeno snemali tudi referenčne raztopine terpenskih spojin. Pri tej metodi je bilo injiciranje na kolono direktno, kar pomeni večjo občutljivost metode. Referenčne raztopine terpenskih spojin smo poleg tega snemali tudi s klasično metodo GC-MS, kjer injiciranje na kolono ni bilo direktno, saj nismo operirali z OPTIC-4 napravo, temveč smo uporabili klasično injiciranje z razdelitvijo vzorca. Pogoje obeh metod smo zastavili tako, da smo na koncu lahko primerjali retencijske čase terpenskih spojin med metodama.
Z razvito metodo smo v šestih preiskovanih vzorcih, varietetah konoplje s prevladujočim kanabidiolom, skupno zaznali 44 različnih terpenskih spojin. 16 spojin smo identificirali s pomočjo standardov. Retencijski časi, ki smo jih snemali s klasično metodo GC-MS, so variirali za RSD ⡤ 3,03 %. V preiskovanih vzorcih različnih varietet konoplje so se v največjem deležu nahajali β-kariofilen, α-pinen ali linalol. Delež monoterpenskih spojin v vzorcih je variiral od 24,6 % do 60,1 %, delež seskviterpenskih spojin pa od 39,6 % do 75,0 %. Prednost razvite metode je, da se izognemo ekstrakciji, kjer bi lahko prišlo do izgub analitov, poleg tega pa za analizo zadostuje že približno 1 mg rastlinske droge, kar je pomembno pri težje dostopnih rastlinskih drogah.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-08-20 08:45:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160096</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 106549</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
