<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Odškodninska odgovornost države in lovskih organizacij za divje živali</dc:title><dc:creator>Jager,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Možina,	Damjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>odškodninska odgovornost države</dc:subject><dc:subject>povrnitvena shema</dc:subject><dc:subject>posebna oblika objektivne odškodninske odgovornosti</dc:subject><dc:subject>trk z divjadjo</dc:subject><dc:subject>objektivna odgovornost</dc:subject><dc:subject>odgovornost lovske družine</dc:subject><dc:subject>škoda od divjadi in zaščitenih vrst</dc:subject><dc:description>Ureditev odškodninske odgovornosti države in lovskih organizacij (lovskih družin) za divje živali je kompleksna in dinamična, kot je po naravi dinamičen njen predmet urejanja – divje živali. Sodobna ureditev je materijo uredila v dveh bolj ali manj ločenih zakonih, in sicer odgovornost za škodo, ki jo povzroči divjad v Zakonu o divjadi in lovstvu in škodo, ki jo povzročijo zaščitene vrste v Zakonu o ohranjanju narave. Zakon o divjadi in lovstvu glede na površino, (na) kateri škoda nastane, predvideva različne vrste, kot tudi nosilce odgovornosti. Odgovornost deli med upravljalca lovišča, ki lahko odgovarja bodisi krivdno bodisi objektivno, in državo, katere odgovornost je zastavljena objektivno in subsidiarno. Poseben predmet urejanja predstavlja tudi odgovornost ob trku divjadi z vozilom. Odgovornost za škodo, ki jo povzročijo zaščitene živali Zakon o ohranjanju narave ureja v obliki državne povrnitvene sheme. Za tovrstno obliko odgovornosti je značilno, da se država sama zaveže, da bo oškodovancem povrnila določeno izgubo, pri tem pa ji protipravnega ravnanja in drugih elementov klasične odškodninske odgovornosti ni mogoče izkazati. Ureditev, ki bazira v omenjenih zakonih zaradi svoje nomotehnične nedodelanosti v veliki meri oblikujejo sodišča, zaradi česar bi lahko rekli, da je odškodninska odgovornost za divje živali v veliki meri »sodno pravo«. Pri tem se ob nastanku škodnih dogodkov odpirajo številna vprašanja, tudi pri opredelitvi osnovnih izhodišč, kot je posamezna oblika odgovornosti, njen temelj in tudi obseg ter vrsta priznane škode. Odpira pa se tudi vprašanje primernosti predstavljene ureditve z vidika (enakega) varstva oškodovanca po obeh zakonih, kot tudi z vidika možnosti lovskih organizacij, da svoj škodni riziko ustrezno nadzorujejo.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-07-30 09:00:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>159914</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 117764</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 203294467</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
