Jezikoslovna analiza Facebook komentarjev o protikoronskih ukrepih v Franciji in SlovenijiGodec, Metka (Avtor) Zwitter Vitez, Ana (Mentor) protikoronski ukrepipandemija covida-19SlovenijaFrancijaMagistrsko delo na več nivojih analizira komentarje, preko katerih so se slovenski in francoski uporabniki družbenega omrežja Facebook odzvali na ukrepe za preprečevanje in obvladovanje okužb z virusom SARS-CoV-2 v času pandemije covida-19. Glavna cilja analize sta: (1) prepoznati jezikovne strukture, s katerimi so se omenjeni uporabniki Facebooka odzvali na (začasne) protikoronske ukrepe, ter (2) primerjati odzive na omenjene ukrepe na jezikoslovni ravni, da bi ugotovili, kako so se le-ti spremenili od prvega do drugega zaprtja obeh držav. Teoretični del obravnava teme, kot so računalniško-posredovano komunikacija, analiza diskurza, analiza razpoloženja (opinion mining) in predstavi jezikovne značilnosti francoščine ter slovenščine, ter tako razvije teoretični okvir, potreben za razumevanje jezikoslovne analize, ki je razkrila, da se odzivi Francozov in Slovencev v določenih pogledih razlikujejo, na drugih ravneh pa so si podobni. Rezultati analize mnenj so razkrili, da so uporabniki družbenega omrežja Facebooka v obeh državah večinoma negativno reagirali na protikoronske ukrepe. Glede uporabe parajezikovnih znakov (smeškov, GIF-ov) je jezikoslovna analiza razkrila, da se je njihova uporaba povečala med drugim zaprtjem. Rezultati skladenjske analize so pokazali, da je bila pripovedna poved najbolj uporabljen tip povedi v obeh jezikovnih skupinah. Na skladenjski ravni pa so se pojavile tudi razlike. Slovenski uporabniki so namreč podporo in nevtralnost večinoma izražali s pomočjo večstavčnih povedi, medtem ko so francoski uporabniki ta mnenja izrazili predvsem skozi enostavčne povedi. Pri komentarjih nestrinjanja je bila situacija obratna. Nazadnje, pragmatična analiza je pokazala, da so na začetku pandemije komentarji podpore v obeh državah pozdravljali uvedbo strogih ukrepov, med drugim zaprtjem pa so ti postali redkejši in bolj kritični. Podoben negativni obrat so rezultati razkrili tudi v nevtralni komentarjih, saj so ti med prvim zaprtjem iskali dodatne informacije, med drugim zaprtjem pa izražali dvome in zahtevali več transparentnosti s strani oblasti. Komentarji, ki so izražali nestrinjanje, so razkrili največje razlike. Ti komentarji so med drugim zaprtjem v Franciji prešli v posmeh in sarkazem, medtem ko so se v Sloveniji spremenili v neposredne grožnje in nasilne žalitve, izražajoč naraščajočo jezo in sovražnost. Rezultati magistrske naloge poglabljajo razumevanje dinamike spletnih interakcij v času krize ter poudarjajo kulturne razlike in podobnosti v odzivih na ukrepe zaprtja na družbenih omrežjih.20242024-07-28 07:45:44Magistrsko delo/naloga159880VisID: 546944COBISS_ID: 203280387sl