<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Izzivi sodelovanja med spomeniško-varstveno stroko in lastniki nepremičnin ter vpliv gmotnih razmer na ohranjanje stavbne dediščine na Kozjanskem</dc:title><dc:creator>Zupan,	Julija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kozorog,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Čebron Lipovec,	Neža	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>konservatorstvo</dc:subject><dc:subject>dediščina</dc:subject><dc:subject>ljudsko stavbarstvo</dc:subject><dc:subject>Kozjansko</dc:subject><dc:subject>etnologija</dc:subject><dc:subject>antropologija</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo zajema problematiko ohranjanja ljudskega stavbarstva na območju Kozjanskega. Osrednji predmet raziskave je usmerjen na naravo dialoga med nosilci institucionalnega varstva nepremične kulturne dediščine - konservatorji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Celje in lastniki objektov ljudskega stavbarstva, natančneje domačij, ki so pod varstvom dediščine. Ob upoštevanju perspektiv obeh akterjev delo prikaže različne pomene, ki jih dediščini pripisuje bodisi konservatorska stroka bodisi širša lokalna skupnost na območju Kozjanskega. Izhajajoč iz področja konservatorstva, sodobnih dediščinskih študij, zakonodaje varstva dediščine ter ekonomske in pravne zgodovine, skuša delo pojasniti, da so različna vrednotenja dediščine v veliki meri produkt zgodovinske reprodukcije družbenih razmerij in danih materialnih okoliščin. S tem pod vprašaj postavi sam pojem dediščine, kot ga razume strokovni konservatorski diskurz, in njegovo samo-nanašajočnost, ki se utrjuje v pravnem varstvu.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-07-28 07:45:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>159877</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 546941</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
