(Ne)možnost plačevanja davkov in prispevkov po končanem stečajnem postopkuŠušnjara, Tea (Avtor) Vlahek, Ana (Mentor) stečajni postopek nad pravno oseboprenehanje terjatve zoper stečajnega dolžnikaizpolnitev obveznostiobračun in izplačilo davkov in prispevkovkršitev temeljnih pravic delavcevplačilo tretjega.Ključno vprašanje, ki ga obravnava magistrsko delo, je vprašanje ustreznosti ureditve 106. in 107. člena ZDavP-2 z vidika pravnih posledic, ki jih ureditev iz navedenih členov ustvarja za nekdanje delavce stečajnega dolžnika in nekdanje poslovodstvo stečajnega dolžnika, ne nazadnje pa tudi za Republiko Slovenijo, nanaša pa se na (ne)možnost plačila davkov in prispevkov po končanem stečajnem postopku nad pravno osebo. Stečajni postopek nad pravno osebo je vrsta postopka zaradi insolventnosti in ga kot takega ureja ZFPPIPP. Stečajni postopek se konča s sklepom o končanju stečajnega postopka nad pravno osebo, pri čemer se lahko konča tako, da (i) je premoženje stečajnega dolžnika razdeljeno med upnike za namen poplačila v skladu z vrstnim redom poplačila ali pa (ii) razdelitve sploh ni, saj stečajni dolžnik nima nikakršnega premoženja. Po pravnomočnosti sklepa o končanju stečajnega postopka nad pravno osebo se stečajni dolžnik izbriše iz sodnega registra. Stečajni dolžnik preneha obstajati, zato se postavlja vprašanje, ali zgolj civilna smrt stečajnega dolžnika zadošča, da prenehajo tudi vse obveznosti stečajnega dolžnika, vključno z akcesornimi, na obstoj teh obveznosti, vezanimi pravicami upnikov (denimo pravica upnika, da zahteva plačilo terjatve od poroka v primeru poroštva, ali pa pravica upnika, da proda zastavljeno stvar pri zastavi). Navedeno problematiko je obravnavalo VS RS in v zvezi s tem podalo načelno pravno mnenje Občne seje VS RS z dne 21. 3. 2013. Ker noben predpis ne ureja vprašanja, kako prenehanje kapitalske gospodarske družbe zaradi stečaja slednje po koncu stečajnega postopka vpliva na obstoj njenih obveznosti, gre za pravno praznino, ki jo je VS RS v načelnem pravnem mnenju poskušalo zapolniti z uporabo zakonske analogije. VS RS v svojem načelnem pravnem mnenju sklicuje na 334. člen OZ, iz katerega izhaja splošno pravilo, da s smrtjo (in po analogiji z vsakim prenehanjem) dolžnika njegova obveznost ne preneha. Še zlasti je VSRS podarilo, da drugi odstavek 9. člena OZ nakazuje, da je potrebno morebitne nejasnosti glede ugasnitve obveznosti razlagati ozko. Vprašanje, ki se postavlja je, kako izbris stečajnega dolžnika iz sodnega registra vpliva na možnost plačila terjatev delavcev, še zlasti pa tem pripadajočih terjatev RS – davkov in prispevkom. Delavci so v primeru stečajnega postopka nad delodajalcem varovani kot prednostni upniki in preko jamstvene ustanove JŠRIPS, vendar dvotirno varstvo ne zadostuje, da so terjatve delavcev v celoti poplačane. Poslovodja stečajnega dolžnika s tem, ko ne obračuna in ne izplača delavcem davkov in prispevkov ter plač, izvrši kaznivo dejanje (običajno) po 196. členu KZ-1. Iz 271. člena OZ izhaja, da obveznost lahko izpolni ne le dolžnik, temveč tudi kdo tretji. Poleg dolžnika, ki je, kot to izhaja iz 271. člena OZ, primarni izpolnitveni upravičenec in je kot tak upravičen opraviti izpolnitveno ravnanje – izpolniti svojo obveznost, ima status izpolnitvenega upravičenca tudi vsak, ki ima pravni interes, da bi bila tuja obveznost izpolnjena.20242024-07-26 09:00:04Magistrsko delo/naloga159820VisID: 117758COBISS_ID: 203289859sl