<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Preučevanje kemične komunikacije med parazitsko ogorčico (Oscheius myriophilus) in razširjenimi vrstami polžev v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Šavli,	Klara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Laznik,	Žiga	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>parazitska ogorčica</dc:subject><dc:subject>Oscheius myriophilus</dc:subject><dc:subject>polži</dc:subject><dc:subject>Arion vulgaris</dc:subject><dc:subject>Deroceras reticulatum</dc:subject><dc:subject>Helix pomatia</dc:subject><dc:subject>Cernuella virgata</dc:subject><dc:subject>Tandonia budapestensis</dc:subject><dc:subject>polžja sluz</dc:subject><dc:subject>temperatura</dc:subject><dc:subject>usmerjeno gibanje</dc:subject><dc:description>Polži predstavljajo pomembne škodljivce v kmetijstvu, saj lahko s svojim prehranjevanjem povzročijo škodo na različnih vrstah rastlin. Zaradi tega je potrebno njihovo zatiranje, pri čemer so lahko uporabljeni kemični, mehansko-fizični ali biotični načini. Biotično varstvo rastlin, kjer se škodljivi organizmi zatirajo z uporabo koristnih organizmov ali biotičnih agensov, je postalo vse bolj priljubljeno. Raziskava, izvedena leta 2021, je odkrila vrsto Oscheius myriophilus v telesu španskega lazarja (Arion Vulgaris Moquin-Tandon) v Sloveniji, kar predstavlja prvi zabeležen primer te vrste ogorčice v polžu. V sklopu magistrske naloge smo preučevali vpliv različnih vrst sluzi polžev na gibanje ogorčice vrste O. myriophilus pri različnih temperaturah. Ugotovljeno je bilo, da je neusmerjeno gibanje ogorčic intenzivnejše pri nižji temperaturi (20 °C). Poleg tega smo opazili usmerjeno gibanje ogorčic, pri čemer je sluz vinogradniškega polža izstopala kot najbolj privlačna za ogorčice. Rezultati raziskave odpirajo nova raziskovalna vprašanja glede mehanizmov kemotaksije in snovi v polžji sluzi, ki bi lahko bile odgovorne za njeno privlačnost za ogorčice. Ogorčica O. myriophilus kaže potencial za uporabo v biotičnem zatiranju polžev, pri čemer bi lahko sluz vinogradniškega polža igrala ključno vlogo. Nadaljnje raziskave bi bile koristne za boljše razumevanje interakcij med ogorčicami in polži ter za optimizacijo uporabe ogorčic v praksi.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-07-26 07:15:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>159816</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 237646</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 203042307</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
