<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ezofagogastroduodenoskopija pri pacientu z okužbo prebavil Helicobacter pylori: vloga medicinske sestre</dc:title><dc:creator>Godina,	Andreja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Thaler,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gogova,	Tina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>ezofagogastroduodenoskopija</dc:subject><dc:subject>Helicobacter pylori</dc:subject><dc:subject>diagnostične metode</dc:subject><dc:description>Uvod: Okužba z bakterijo Helicobacter pylori je razširjena po vsem svetu in predstavlja eno najpogostejših kroničnih okužb. Za diagnosticiranje okužbe se uporabljajo različne diagnostične metode, ki jih v grobem razdelimo na invazivne in neinvazivne. Vsem invazivnim metodam je skupno, da zahtevajo ezofagogastroduodenoskopijo, pri kateri ima ključno vlogo medicinska sestra. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti okužbo prebavil s Helicobacter pylori in proučiti endoskopsko preiskavo (ezofagogastroduodenoskopijo) kot diagnostično metodo za ugotavljanje okužbe Helicobacter pylori. Metode dela: V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna metoda dela s pregledom domače in tuje literature. Iskanje je bilo izvedeno v naslednjih podatkovnih bazah: Pubmed, Medline, DiKUL in Cochrane library. Dodatno smo uporabili tudi brskalnik Google Schoolar, iskanje pa je potekalo tudi v bibliografski bazi COBISS.SI. Rezultati: S pregledom literature smo preučili tri glavne teme: okužbo z bakterijo Helicobacter pylori, diagnostične metode za odkrivanje te okužbe ter vlogo medicinske sestre. Pri slednji smo se osredotočili na vpliv psihološke priprave na esophagogastroduodenoskopijo, vključno z metodama informiranja in glasbo kot tehniko sprostitve, ki so se izkazale kot učinkovite pri zmanjševanju anksioznosti pred preiskavo. Razprava in zaključek: Helicobacter pylori  okuži skoraj polovico svetovnega prebivalstva, pri čemer opazimo pomembne razlike med različnimi geografskimi območji. Prevalenca je, v primerjavi z razvitimi, višja v državah v razvoju. Najvišja je v Afriki, med Evropskimi državami pa v vzhodni in južni Evropi. Za natančno diagnozo okužbe je ključna kombinacija različnih diagnostičnih metod, saj ima vsaka svoje prednosti in slabosti. Pri izbiri metode je potrebno upoštevati tudi morebitne dejavnike, ki lahko vplivajo na rezultate testiranja, kot so krvavitve iz peptične razjede, vpliv različnih zdravil (zaviralci protonske črpalke, antibiotiki, zdravila, ki vsebujejo bizmut). Cilj medicinske sestre je vzpostaviti zaupen odnos, podati jasne informacije o preiskavi ter pacientu nuditi potrebno podporo. Zavedati pa se mora, da je vsak pacient edinstven in zahteva poseben pristop in pozornost. Kakovostna psihološka priprava je ključnega pomena za zmanjšanje anksioznosti pred gastroskopijo.</dc:description><dc:publisher>[A. Godina]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-07-23 16:02:48</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>159760</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 133148</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 202618115</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
