<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Fitoekstrakcijski potencial hiperakumulacijskih vrst rodu Noccaea za odstranjevanje Zn in Cd iz zmerno onesnaženih tal</dc:title><dc:creator>Drnovšek,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pongrac,	Paula	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kadmij</dc:subject><dc:subject>cink</dc:subject><dc:subject>fitoekstrakcija</dc:subject><dc:subject>hiperakumulacija</dc:subject><dc:subject>Noccaea  caerulescens</dc:subject><dc:subject>Noccaea praecox</dc:subject><dc:description>Prekomerno kopičenje težkih kovin v kmetijskih tleh predstavlja globalno težavo, saj le-te škodljivo vplivajo na kakovost in količino pridelka in s tem prek prehrane tudi na zdravje ljudi. Obetavna metoda za remediacijo tal je fitoekstrakcija, ki izkorišča sposobnost hiperakumulacijskih rastlin, da iz zemlje privzemajo velike koncentracije težkih kovin in jih akumulirajo v svojih nadzemnih delih. Med hiperakumulacijske rastline spadata tudi dve vrsti iz rodu Noccaea, in sicer N. caerulescens in N. praecox, ki rasteta tudi v Sloveniji. Cilj dela je preučiti privzem cinka (Zn) in kadmija (Cd) iz zmerno onesnaženih tal s hiperkaumulacijskima vrstama N. caerulescens in N. praecox, raziskati vpliv izvorne lokacije semen na privzem Zn in Cd ter oceniti potencial proučevanih vrst za fitoekstrakcijo Zn in Cd iz zmerno onesnažene kmetijske zemlje iz Celjske kotline. V lončnem poskusu smo v kontroliranih razmerah gojili rastline vrste N. caerulescens in N. praecox, semena katerih smo nabrali na neonesnaženi lokaciji v vasi Lokovec in vrsto N. praecox, semena katere smo nabrali na s Cd, Zn in Pb onesnaženi lokaciji v Žerjavu. Izmerili smo pH in dostopne frakcije Cd in Zn v proučevanem substratu, rastlinam pa smo izmerili biomaso in koncentracijo Cd in Zn. Vrsta N. caerulescens iz Lokovca je v poganjkih kopičila manj Cd od vrste N. praecox iz Lokovca, v privzemu Zn pa med vrstama ni bilo razlik. Koncentracije Zn so bile v vrsti N. praecox iz Lokovca večje kot v vrsti N. praecox iz Žerjava. V koreninah so bile koncentracije Cd večje pri vrsti N. praecox iz Žerjava kot pri vrsti N. praecox iz Lokovca, medtem ko v poganjkih med tema dvema vrstama ni bilo statističnih razlik v koncentracijah Cd. Ugotovili smo, da bi pri letnem pridelku 5 t ha-1 s preučevanimi vrstami koncentracijo Cd v zmerno onesnaženi zemlji v manj kot 20 letih znižali pod mejno vrednost nevarnih snovi v tleh. Za znižanje koncentracije Zn bi z vrstama N. caerulescens in N. praecox iz Lokovca potrebovali približno 80 let, medtem ko bi z vrsto N. praecox iz Žerjava potrebovali več kot 200 let.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-07-18 07:15:15</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>159663</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 236987</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 202225923</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
