Longitudinalna raziskava gibalne dejavnosti in pojavnosti sarkopenije pri starostnikihTeraž, Kaja (Avtor) PIŠOT, RADO (Mentor) Pori, Primož (Komentor) Skeletnomišična motnja / gibanje / sedenje / starejši odrasli / aktivno staranjeSarkopenija je pojav upada mišične jakosti in mišične mase ter hkrati slabenja telesnih zmogljivosti. O sarkopeniji govorimo, ko pri posamezniku pride do upada mišične jakosti, ki je lahko posledica manjše količine mišične mase. Dodatno slabša telesna zmogljivost določa stopnjo sarkopenije. Na sarkopenijo vplivajo številni dejavniki, ki jih v grobem delimo na biološke in vedenjske. Med pomembnejše vedenjske dejavnike spadata gibalna dejavnost in prehranjevalne navade. Namen doktorske disertacije je preučiti gibalne in prehranske dejavnike v povezavi s sarkopeničnimi značilnostmi pri aktivnih starostnikih v daljšem časovnem obdobju. Predvidevali smo, da se bodo v osmih letih pojavile spremembe, individualno prilagojene glede na življenjski slog, v sarkopeničnih značilnostih preiskovancev. Natančneje, da bodo starostniki, ki so poročali o pogostejši in intenzivnejši gibalni dejavnosti ter krajšem času, ki so ga presedeli, dosegli boljše rezultate na sarkopeničnih testih v primerjavi s starostniki, ki so manj aktivni in več časa presedijo. Predvideli smo tudi, da bodo starostniki, ki so se v mladosti ukvarjali s tekmovalnim športom, imeli boljše rezultate na sarkopeničnih testih kot starostniki, ki se v preteklosti niso ukvarjali s tekmovalnim športom. Zaključki obravnavanih predhodnih raziskav nakazujejo na pozitiven vpliv gibalnih in prehranskih intervencij na obvladovanje sarkopenije. Med letoma 2012 in 2013 so bile v sklopu množičnih meritev mednarodnega projekta Gibalna aktivnost in prehrana za kakovostno staranje, ang. Physical activity and nutrition for great ageing oziroma PANGeA, opravljene meritve na vzorcu aktivnih starostnikov (n = 147) iz Kopra in okolice. V sklopu projekta so analizirali tudi gibalne in prehranjevalne navade vključenih preiskovancev. V izbrani bateriji spremenljivk so bile med drugim tudi antropometrične meritve, test hitrosti hoje, test stiska pesti ter izbrani vprašalnik s sociodemografskimi vprašanji in vprašanji o gibalnih navadah. Leta 2021 smo isti vzorec preiskovancev najprej pisno povabili na ponovne meritve ter jih nato dodatno pozvali še s telefonskim pogovorom. Izbranim preiskovancem smo podrobneje predstavili sarkopenične značilnosti, sociodemografske značilnosti in gibalne ter prehranske navade. Pridobljeno stanje prvih meritev iz leta 2013 je služilo za umeščanje naknadno izmerjenega vzorca v longitudinalen okvir raziskave. Na druge meritve v letu 2021 se je odzvalo 52 oseb (35 % prvotnega vzorca), in sicer smo poleg izbranih spremenljivk iz leta 2013 opravili še dodatne teste za klasificiranje sarkopeničnih značilnosti ter gibalno dejavnost in sedentarno vedenje ocenili z objektivno metodo, s pospeškometri. Prav tako smo s preiskovanci opravili intervju za analizo sociodemografskega statusa, ki je vključeval tudi njihove gibalne in prehranske navade ter značilno soočanje z zaprtjem države med epidemijo COVID-19. Osem let od prvih meritev smo ugotovili pojavnost sarkopenije pri 13,5 % preiskovancev, zabeležili smo 10,2-odstotni upad mišične jakosti ter 5,4-odstotni upad mišične mase pri sodelujočih. Kljub vsemu pa nismo našli sprememb v sarkopeničih značilnostih, ki bi bile značilne za opisani življenjski slog. Nadalje, naši preiskovanci so bili pri večini testov, merjenih na drugih meritvah, uspešnejši od povprečno gibalno dejavnih starostnikov, o katerih so poročali v literaturi. Zaznali smo tudi povezanost prehranjenosti posameznika z izbranimi sarkopeničnimi značnostmi; posamezniki z višjim rezultatom na testu mini prehranske anamneze (MNA) so imeli boljše rezultate na testu vstajanja s stola (r = –0,441; p = 0,006), hitrejšo hojo (r = 0,352; p = 0,030), hitreje so opravili test TUG (r = 0,454; p = 0,004) ter dosegli višje število točk na kratki testni bateriji gibalne učinkovitosti ali KBGU (r = 0,379; p = 0,019). Ko smo ugotavljali razlike v sarkopeničnih značilnostih med starostniki, ki so se v mladosti ukvarjali s športom in tistimi, ki se niso, nismo našli razlik. Novejša literatura sicer nakazuje na pozitiven vpliv ukvarjanja s športom v mladosti na zdravstveno stanje starostnikov, vendar naša raziskava tega ni potrdila. . Nekateri naši rezultati in literatura nakazujejo, da ima lahko dolgotrajen aktiven življenjski slog starostnikov pozitivne učinke na sarkopenične značilnosti ter na druge vidike staranja kot so zadovoljstvo in splošno kakovost življenja v tretjem življenjskem obdobju, vendar je potrebno za oblikovanje takih zaključkov odgovoriti še na nekatera raziskovalna vprašanja, ki so preverjena na večjem številu daljših longitudinalnih raziskav.20242024-07-13 07:15:08Doktorsko delo/naloga159590VisID: 48440COBISS_ID: 202036995sl