<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv pogleda in sluha na nadzor telesa pri vskokih na veliki prožni ponjavi</dc:title><dc:creator>Pezdirc,	Matjaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čuk,	Ivan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šibanc,	Karmen	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>velika prožna ponjava</dc:subject><dc:subject>vskok stegnjeno</dc:subject><dc:subject>zaznavni načini</dc:subject><dc:subject>nadzor nad telesom</dc:subject><dc:subject>sile na ponjavo</dc:subject><dc:description>Velika prožna ponjava je telovadno orodje, ki s svojimi mehanskimi značilnostmi telovadcu omogoča izvedbo skokov z različnimi salti in obrati. Tekmovalna sestava vključuje 10 zaporednih skokov ter se vedno prične s stegnjenimi vskoki, s katerimi akrobat pridobi na višini in hitrosti, da nato lahko izvede svojo sestavo s čim daljšim časom leta. Stegnjeni skoki ali vskoki so sestavljeni iz izmeničnega stika s ponjavo in letom telovadca. Med vskoki na ohranjanje položajev telesa vplivajo čutni prilivi vidne, slušne in telesne zaznave s katerimi si telovadec pomaga, da lahko zaporedne vskoke izvaja v najpični smeri. Pri tekmovanju je to še kako pomembno, saj se vsako vodorano premikanje po ponjavi kaznuje z odbitkom od končne ocene.
V raziskavi je sodelovalo 30 študentov Fakultete za šport. Vsak merjenec je izvedel 6 serij po 10 zaporednih vskokov z različnimi zaznavnimi pogoji: s pogledom navzdol v rob ponjave, s pogledom naprej, brez sluha in s pogledom v rob ponjave, brez sluha in s pogledom naprej, brez vida ter brez vida in brez sluha hkrati. Za vsak vskok smo merili stične sile ponjave pri odrivu za levo in desno nogo ločeno, s čimer smo ugotavljali razlike pri velikostih sil in povezanost med različnimi spremenljivkami, da bi ugotovili, katere imajo največji vpliv na kakovost izvedbe skoka. Za ugotavljanje razlik pri različnih sklopih smo uporabili parni t-test, za ugotavljanje povezanosti pa Spearmanov koeficient korelacije.
Pri skokih na veliki prožni ponjavi prihaja do razlik sil med levo in desno nogo, ki nastanejo zaradi nadzora telovadca nad telesom, ki stremi k  čim bolj navpičnemu skakanju. Različni zaznavni načini pa imajo velik vpliv na trajanje leta in na izkazovanje sile pri odrivu. Pri vskokih brez vidne zaznave so časi leta in sile na podlago bistveno nižji od ostalih vrst vskokov.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-07-12 07:15:15</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>159539</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 48435</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 204896771</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
