<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporabnost dihalnih tehnik in drugih alternativnih tehnik sproščanja pri igranju viole</dc:title><dc:creator>Zupin,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rome,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>violisti</dc:subject><dc:subject>igranje viole</dc:subject><dc:subject>dihanje</dc:subject><dc:subject>telesna drža</dc:subject><dc:subject>dihalne tehnike</dc:subject><dc:subject>tehnike sproščanja</dc:subject><dc:subject>magistrske naloge</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga na začetku predstavi, zakaj je za vsakega violista pomembno poznavanje dihalnih in sprostitvenih tehnik ter pri čem si lahko z njimi pomagamo. Dihanje je eden od osnovnih življenjskih procesov, zato odločilno vpliva na naše zdravje in počutje. Z njim lahko izzovemo različne odzive telesa, kar nam lahko pomaga pri igranju in zdravju na splošno. Zaradi prisilne drže in ponavljajočih se gibov smo violisti nagnjeni k poškodbam. Izbira in redno izvajanje sprostitvenih tehnik, v kombinaciji s pravilnim dihanjem, lahko bistveno zmanjša tveganje za nastanek teh poškodb. Predstavljene tehnike nam pomagajo tudi s psihološkega vidika. Zmanjšujejo vsakdanji stres ter izboljšujejo našo osredotočenost in čuječnost. Pomagajo nam ozavestiti različne gibe v našem telesu, kar lahko odlično uporabimo tudi pri igranju na inštrument. V naslednjem poglavju magistrska naloga na kratko predstavi in opiše različne dihalne tehnike ter pri vsaki poda konkretne napotke za izvajanje. Te vaje so primerne za vsakodnevno izvajanje, a pomembno je, da jih izvajamo redno, če želimo videti pozitivne učinke. Vedno se moramo prepričati, da jih izvajamo v varnem okolju, kjer ne more priti do poškodb v primeru omedlevice. Na koncu so predstavljene še nekatere druge alternativne sprostitvene tehnike, ki se pogosto uporabljajo med glasbeniki: tehnika Alexander, metoda Feldenkrais, joga, tai chi, Grindeajina tehnika in meditacija. Magistrska naloga opiše ozadje njihovega nastanka in pozitivne učinke ob izvajanju. Kjer je mogoče, predstavi konkretne vaje, lekcije ali načela, ki jih lahko uporabimo v vsakdanjem življenju za dobro počutje ali jih celo lahko izvajamo ob inštrumentu ali pri nastopanju. Večina teh tehnik se ukvarja s povezavo med fizičnim gibom, dihom in umom. Z opazovanjem lastnega telesa nas spodbujajo, da se učimo novih kombinacij gibov in se začnemo zavedati starih vzorcev gibanja. Z njimi lahko najdemo optimalno telesno držo, ki vpliva na sproščeno in neovirano dihanje, medtem ko spremenjen vzorec dihanja pripomore k boljšemu delovanju notranjih organov in celotnega telesa.</dc:description><dc:publisher>M. Zupin</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-07-11 15:22:37</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>159531</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 78.071.2:780.614.333</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 201531395</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
