<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Zdrav življenjski slog telesno aktivnih in neaktivnih otrok in mladostnikov</dc:title><dc:creator>Klemenčič,	Gašper	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kostanjevec,	Stojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Erjavšek,	Martina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Zdrava prehrana</dc:subject><dc:subject>Telovadba</dc:subject><dc:subject>Otroci</dc:subject><dc:subject>Mladina</dc:subject><dc:subject>zdrav življenjski slog</dc:subject><dc:subject>mladostniki</dc:subject><dc:subject>telesna aktivnost</dc:subject><dc:subject>šport</dc:subject><dc:description>POVZETEK
V magistrskem delu smo na podlagi pregleda strokovne literature opredelili pojem zdrav
življenjski slog, opisali njegove dejavnike in pomen zdravega življenjskega sloga. Zdrav
življenjski slog vključuje prehrano, telesno dejavnost ter različne navade in razvade
posameznika, med katere smo uvrstili spanec, uporabo elektronskih naprav, kajenje in
uživanje alkohola. V drugem delu smo se osredotočili na empirično raziskavo, kjer nas je
zanimalo, kakšen je zdrav življenjski slog otrok in mladostnikov, kakšno je njihovo stališče
do zdravega življenjskega sloga ter kako se razlikuje zdrav življenjski slog telesno aktivnih in
neaktivnih otrok ter mladostnikov. V skupino telesno aktivnih otrok in mladostnikov smo
uvrstili vse, ki so bili v času raziskave vpisani v katerega izmed športnih društev ali klubov.
Ker je bila raziskava izvedena v času epidemije koronavirusa in z njim povezanimi ukrepi za
omejitev širjenja virusa, nas je zanimalo tudi, kako je to vplivalo na njihov življenjski slog.
Uporabili smo namenski način vzorčenja, podatke pa smo zbrali z uporabo vprašalnika. V
raziskavo so bili vključeni otroci in mladostniki obeh spolov, stari med 10 in 15 let. V
raziskavi je sodelovalo 250 respondentov, od tega 63,6 % fantov in 36,4 % deklet. Rezultati
so pokazali, da imajo telesno aktivni mladostniki, vpisani v športno društvo oz. klub, bolj
zdrav življenjski slog. Poleg pogostejše telesne aktivnosti podatki kažejo, da ima telesno
aktivna skupina mladostnikov tudi ustreznejše prehranske navade, zdravi prehrani pripisujejo
večji pomen, pogosteje zajtrkujejo, zaužijejo večje število obrokov, ki so dnevno bolje
razporejeni, ter manj pogosto uživajo odsvetovana živila, ki jih ni priporočljivo uživati
pogosto, kot so slani prigrizki, alkoholne pijače, energijske pijače ter živila in pijače z več
sladkorja. Podatki kažejo, da imajo telesno aktivni mladostniki povprečno daljši čas spanja in
da manj časa namenijo uporabi elektronskih naprav. Povprečno so tudi bolj zadovoljni s
svojim življenjem in se jim zdijo dejavniki zdravega načina življenja pomembnejši kot
skupini telesno neaktivnih mladostnikov. Ocenjujemo, da je sodelovanje v športnem društvu
oz. klubu eden izmed ključnih dejavnikov oblikovanja zdravih življenjskih navad. Med
pomembne dejavnike ozaveščanja in spodbujanja mladih k zdravemu načinu življenja
umeščamo starše in šolsko okolje. Strokovni delavci v športu in športna aktivnost sta tako
lahko dodatna dejavnika, ki sta zelo pomembna za zdrav življenjski slog otrok in
mladostnikov.</dc:description><dc:publisher>G. Klemenčič</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-07-11 08:30:15</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>159504</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 613-053.2-053.6(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 162257</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 201780227</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
