<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Avtobiografija v feminizmu, literaturi in filozofiji</dc:title><dc:creator>Rajh,	Izabella	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Širca,	Alen Albin	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolar Bahovec,	Eva	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>literatura in filozofija</dc:subject><dc:subject>feminizem</dc:subject><dc:subject>ženska</dc:subject><dc:subject>avtobiografija</dc:subject><dc:subject>avtorstvo</dc:subject><dc:subject>Simone de Beauvoir</dc:subject><dc:description>V pričujoči nalogi se bom lotila vpogleda v različne teorije ženske pisave in ženskosti v pisavi, kot jih med drugim razumejo Helene Cixous, Luce Irigaray, pa tudi Judith Butler. Kaj je avtor in kaj avtobiografija ter zakaj njuni načelni definiciji ne ustrezata poziciji ženske avtorice in avtobiografinje, se bom vprašala prek miselnih zastavkov Giorgia Agambena, Michela Foucaulta in Stanleyja Cavella. Pri raziskovanju možnosti in pomena avtobiografske pisave pri ženskah se bom oprla na številne feministične teoretičarke, posebno pozornost pa namenila enemu izmed najbolj prelomnih avtobiografskih zapisov na to temo – Mémoires d'une jeune fille rangée avtorice Simone de Beauvoir. Slednja mi bo nudila konceptualni okvir in osrednjo filozofsko referenco, zato bom na začetku družbenozgodovinsko umestila tudi okoliščine nastanka njenega prelomnega dela Drugi spol. Kako (če sploh) in pod kakšnimi pogoji se ženska lahko loti avtobiografskega pisanja, bom preučila prek natančnejšega vpogleda v status ženske filozofinje na eni in ženske pisateljice na drugi strani ter njuni izkušnji v preteklosti primerjala z aktualno situacijo.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-07-11 07:45:27</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>159497</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 543462</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 201512195</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
