Primerjava treh metod za ovrednotenje elektromagnetne kompatibilnosti izdelkovPirc, Nejc (Avtor) Begeš, Gaber (Mentor) standardEMCCDNsevalne emisijeTeoretični del diplomske naloge je osredotočen na razumevanje standardizacije, kar je ključno za razumevanje diplomske naloge in poslanstva preizkuševalne institucije, kot je SIQ. V nalogi sem podrobno obravnaval zgodovino razvoja standardov ter opisal tri ključne standarde: EN 55014-1, EN 55015 in EN 55016-2-3, ki so bili uporabljeni pri preskušanju sevalnih emisij elektronskih naprav. Ti standardi določajo smernice in postopke za zagotavljanje elektromagnetne združljivosti (EMC) produktov, kar pomeni, da naprave delujejo brez povzročanja elektromagnetnih motenj. Drugi del diplomske naloge se osredotoča na preskušanje sevalnih emisij v frekvenčnem območju od 30 MHz do 300 MHz. Primerjal sem tri metode merjenja: metodo merjena merilne moči po standardu EN 55014-1, metodo CDNE po standardu EN 50155 in SAC metodo po standardu EN 55016-2-3. Vsaka izmed teh metod ima svoje prednosti in slabosti, ki sem jih podrobno analiziral. Meritve so bile izvedene v posebnih komorah, obdanih z absorberji, pri čemer sem uporabil različne merilne instrumente za natančno določanje sevalnih emisij. Rezultati meritev so pokazali, da metoda merjenja motilne moči deluje najbolje pri nižjih frekvencah, vendar je manj zanesljiva pri višjih. CDNE metoda je bolj zanesljiva pri višjih frekvencah, a zahteva bolj zapleteno postavitev. SAC metoda je pokazala najboljše rezultate glede na natančnost in ponovljivost, vendar je tudi najbolj zahtevna glede opreme in pogojev merjenja. Vsi rezultati so predstavljeni v obliki grafov in slik, ki omogočajo jasen pregled nad frekvencami, kjer so se pojavile najmočnejše emisije. V zaključku je povzeta tematika diplomske naloge, in sicer so opisani glavni rezultati meritev treh metod za ovrednotenje elektromagnetne kompatibilnosti izdelkov.20242024-07-10 11:30:11Diplomsko delo/naloga159444VisID: 62701COBISS_ID: 201455363sl