<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Odkrivanje subjektifikacijskega potenciala vrstniške mediacije</dc:title><dc:creator>Kukovec,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kroflič,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>šola kot bivanjski prostor</dc:subject><dc:subject>kvalifikacija</dc:subject><dc:subject>socializacija</dc:subject><dc:subject>subjektifikacija</dc:subject><dc:subject>avtopoeza</dc:subject><dc:subject>vrstniška mediacija</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu se ukvarjamo z odkrivanjem subjektifikacijskega potenciala vrstniške mediacije, pri čemer sledimo predpostavki o šoli kot bivanjskem prostoru, v katerem se otroci vsakodnevno srečujejo z drugačnimi od sebe. Ob tem so postavljeni v številne situacije, ki predstavljajo priložnost za vzpostavitev otroka kot etičnega, odgovornega in svobodnega subjekta. Ker tovrstno razumevanje šole v vzgojno delovanje slednje vnaša moment svobode in negotovosti, smo postavljeni pred izziv, kako v šolskem prostoru zadostiti elementom subjektifikacijske vzgoje in vzdržati v tveganju, ki ga ti prinašajo. V magistrskem delu se zato opiramo na avtopoetsko paradigmo vzgoje in vzgojne dejavnosti, v katerih se prepletajo kvalifikacija, socializacija in subjektifikacija. Zgolj v prepletu vseh treh domen pedagoškega delovanja se namreč oblikujejo priložnosti za refleksijo in presojo otroka o tem, kako biva in deluje v svetu. Slednje podkrepimo z analizo primerov subjektifikacije, ki nazorno pokaže, da je vznik subjekta nujen, a hkrati nezadosten pogoj za razvoj etičnega subjekta. V nadaljevanju zato iščemo načine, kako »subjektifikacijsko vzgojo« dopolniti in obvladati negotovo povezavo med subjektificirano odločitvijo in moralnim ravnanjem. Pri tem se opremo na analizo subjektifikacijskega potenciala vrstniške mediacije, ki izpostavlja pomen konfliktne situacije kot prvoosebne izkušnje, ki otroku omogoča vstopanje v dialoške odnose z drugimi – drugačnimi, vzpostavljanje simetrične komunikacije in ga opominja na to, da lahko biva in deluje kot etični subjekt. Ravno simetrična komunikacija namreč v teoretski koncept subjektifikacije vnaša etično dimenzijo in predstavlja »varovalko« pred morebitnim škodljivim ravnanjem posameznika. Izhajajoč iz tega, v magistrskem delu razmišljamo tudi o aktualnih predlogih za oblikovanje varnih in spodbudnih učnih okolij ter spodbudimo k diskurzu o vzgojnem delovanju šole skozi prizmo avtopoetske paradigme vzgoje in subjektifikacije.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-07-10 07:46:27</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>159423</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 543456</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
