Motiv bralke v literaturi in likovni umetnosti 19. stoletja na SlovenskemKrečič, Jera (Avtor) Perenič, Urška (Mentor) Žerovc, Beti (Mentor) ženskabralkaidealna bralkaslaba bralkabranjeliteraturamoralni zglednacionalne idejeRaziskovanje literarnega korpusa, ki zaobjema dela, napisana med letoma 1800 in 1900 v slovenskem jeziku (zaradi obsežnosti smo obravnavo skrčili na 14 literarnih del), je prineslo specifičen pogled na literarne junakinje - bralke, katerih vloga se kaže tudi v tem, da so nosilke moralnih in nacionalnih idej. Glede na to, ali so bralke nosilke pozitivnega zgleda ali njegovega negativa, smo jih razdelili v dve glavni skupini idealnih in slabih bralk. Razumevanje umetnosti kot moralnega zgleda smo kot izhodišče za interpretacijo prenesli tudi na likovni korpus. Ta vključuje dela avtorjev in avtoric, ki so med letoma 1800 in 1900 delovali znotraj slovenskega geografskega območja in katerih dela so skozi zgodovino na območju današnje Slovenije tudi ostala. Med štirimi žanrskimi skupinami (žanr, portret, verska upodobitev, alegorija), v katere smo dela razdelili, so le verske upodobitve tiste, pri katerih so moralne vzpodbude očitneje prisotne, nacionalnih idej pa sploh ni zaznati. Ideje, kakšna mora biti ženska, da ustreza določenim moralnim zahtevam in da je sredstvo nacionalnih ciljev, zaradi prisotnosti v literaturi in odsotnosti v likovni umetnosti tega časa pričajo o dveh slojih prebivalstva, živečega na naših tleh, ki je, kot se to kaže skozi obravnavano umetnost, namenjeno enemu in drugemu sloju, žensko in njeno vlogo v družini in družbi razumelo različno.20242024-07-10 07:45:21Magistrsko delo/naloga159409VisID: 543448COBISS_ID: 205085955sl