Motivi in ovire pri izobraževanju obsojencev in obsojenk v slovenskih zaporihOrel, Maruša (Avtor) Mikulec, Borut (Mentor) Mažgon, Jasna (Komentor) izobraževanjeobsojencizaporoviremotiviMagistrska naloga bo v splošnem osvetlila področje izobraževanja zapornikov in v podrobnostih prikazala njihove motive za izobraževanje. Predstavila bo tudi ovire, ki jih pri tem zaporniki izkusijo. Ti se pogosto izkažejo za izključene iz družbenih procesov; izobraževanje pa igra tako za družbo kot zapornike veliko vlogo. Čeprav izobraževanje prinaša številne koristi, je vključenost obsojencev v slovenskih zaporih v ta proces relativno majhna. Delež obsojencev, ki so bili vanj vključeni, se za moške med leti 2017 in 2021 giblje med 16,5 in 21,9 %. Med obsojenkami je ta delež manjši, in sicer niha med 2,5 in 10,7 %. Na podlagi teh podatkov so nas zanimali razlogi in motivacije obsojencev za vključitev v izobraževalne procese. Prav tako smo v nalogi skušali odgovoriti na vprašanje ovir pri izobraževanju samem. Ugotovili smo, da se največ obsojencev odloči za izobraževanje na podlagi boljšega spopadanja z vsakdanjim življenjem po izpustitvi. Drugi najpogostejši motiv je učenje novih stvari, pridobivanje novih spretnosti oziroma izboljšanje samopodobe. Prvi motiv prevladuje pri obsojencih z nižjo doseženo izobrazbo (poklicna ali manj), drugi pri obsojencih s srednješolsko ali višješolsko stopnjo izobrazbe. Večina obsojencev, ki se izobraževanj udeležuje, ne zaznava ovir. Obsojence, ki v te procese niso vključeni, najbolj omejujejo institucionalne ovire. Ugotovili smo, da doživljanje slednjih z višanjem kazni pada, ravno obratno pa je pri preferenčnih ovirah, ki so v največji meri doživete s strani obsojencev z najvišjimi kaznimi. Raziskava je pokazala, da so udeleženi v izobraževanju pogosteje mlajši, prestajajo višje zaporne kazni, so na prestajanju prvič, vsaj srednje dobro razumejo slovenščino in niso odvisniki od drog ali alkohola. Obsojenci, ki se ne izobražujejo, ampak si tega želijo, izkušajo institucionalne in informacijske ovire v največji meri.20242024-07-10 07:45:03Magistrsko delo/naloga159407VisID: 543446sl