Ustavnopravni vidiki imenovanja sodnikov v SlovenijiKrabonja, Andreja (Avtor) Kaučič, Igor (Mentor) imenovanje sodnikovrazrešitev sodnikovustavadržavni zborsodni svetpredsednik republikeneodvisnost sodnikovnačelo delitve oblastisistem zavor in ravnovesijnačelo ljudske suverenostinačelo demokratičnostipravna državaNeodvisno in učinkovito sodstvo je eden od temeljnih pogojev za delovanje pravne države. Zato je pomembno, kako se sodna oblast oblikuje. Imenovanje sodnikov naslavljajo številni zavezujoči in nezavezujoči mednarodnopravni instrumenti, iz katerih izhaja skupna zahteva, da mora imenovanje sodnikov temeljiti na objektivnih, transparentnih in zgolj strokovnih (nepolitičnih) kriterijih. Enako zahtevo postavljata tudi Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) in Sodišče Evropske unije (v nadaljevanju SEU). V evropskem primerjalnem pravu poznamo štiri sisteme imenovanja oziroma volitev sodnikov, vendar je sistem neposrednih volitev sodnikov izjema, ki jo pozna le Švica. Trije najpogostejši sistemi imenovanja sodnikov so: 1) sistem, v katerem sodnike imenuje izvršilna oblast, 2) sistem, v katerem sodnike imenuje zakonodajna oblast, in 3) sistem, v katerem sodnike imenuje sodni svet. V Sloveniji sodnike voli oziroma imenuje Državni zbor, torej zakonodajna oblast, na predlog Sodnega sveta. Ta sistem načeloma zagotavlja spoštovanje stališč ESČP in SEU ter zahtev oziroma priporočil, ki izhajajo iz mednarodnopravnih instrumentov. Vendar pa imenovanje sodnikov v Državnem zboru, ki je političen organ par excellence, že po definiciji dopušča možnost politizacije imenovanja sodnikov in posledično politizacijo sodstva. Zato je ustavna ureditev volitev sodnikov pogosto predmet kritik in prizadevanj po njeni spremembi. Z vidika bolj uravnoteženega vpliva vseh treh oblasti v postopku imenovanja sodnikov se kot bolj ustrezna sistema od veljavnega nakazujeta zlasti sistem, v katerem bi sodnike imenoval Predsednik republike na predlog Sodnega sveta, pa tudi sistem, v katerem bi bil tako za izbiro kot za končno imenovanje sodnikov pristojen Sodni svet. Zlasti v slednjem primeru bi bilo smiselno spremeniti tudi sestavo oziroma način oblikovanja Sodnega sveta. V doktorski disertaciji so podani predlogi rešitev, ki pomenijo de lege ferenda podlago za ustreznejšo ureditev imenovanja sodnikov. Ti predlogi so bili oblikovani ob upoštevanju mednarodnopravnih standardov in primerjalnopravnih izkušenj v nekaterih evropskih državah.20242024-07-09 16:03:58Doktorsko delo/naloga159400VisID: 117453COBISS_ID: 194019587sl