Genetski dejavniki debelosti: Analiza izražanja gena Pla2g4e in diferencialno izraženih izooblik mRNA kandidatnih genov v hipotalamusu mišiUrh, Tina (Avtor) Horvat, Simon (Mentor) debelostcPLA2εPla2g4eRT-qPCRalternativna poliadenilacijaNa debelost, ki je eden izmed glavnih dejavnikov tveganja za razvoj številnih bolezni sodobnega sveta, poleg življenjskega sloga in okolja močno vpliva tudi genetska predispozicija. Ker je najpogostejša oblika debelosti poligenska in kompleksna, smo postopke diplomske naloge izvajali na edinstveni debeli (FLI) in vitki (FHI) liniji miši. Pri samcih teh linij so v predhodni študiji dokazali povezavo med debelostjo in povišanim izražanjem gena Pla2g4e, ki kodira encim iz naddružine fosfolipaz A2. V prvem delu diplomske naloge smo želeli potrditi povišano izražanje gena tudi pri samicah debele linije. Iz hipotalamusa smo izolirali RNA, jo po preverjanju čistosti in kakovosti obratno prepisali ter izvedli reakcijo RT-qPCR. Kot normalizacijska kontrolna gena smo uporabili gena Ppia in B2M. Izražanje Pla2g4e med linijama smo analizirali po metodi primerjave pražnih ciklov (2$^{-ΔΔCt}$), kjer smo rezultat izrazili kot večkratnik izražanja gena pri debeli glede na vitko linijo. Dokazali smo, da se gen v hipotalamusu samic pri debeli liniji izraža bolj kot v vitki in da je razlika v izražanju statistično značilna. V drugi predhodni presejalni študiji so pri nekaterih genih, izraženih v hipotalamusu istega modela miši, odkrili več poliadenilacijskih mest, ki lahko vodijo do nastanka različno lokaliziranih in stabilnih izooblik mRNA ter do različno funkcionalnih končnih proteinov. Za naš poskus smo izbrali gene Copg1, Pcna in Stx3. Poskušali smo potrditi obstoj njihove dolge in kratke izooblike ter analizirati morebitno diferencialno izražanje pri samicah obeh linij. Ker kratke izooblike, katere začetni oligonukleotidi zaznajo tudi dolgo, ni mogoče validirati s standardnim qPCR, smo izražanje izooblik zaznavali z bolj specifično metodo TaqMan qPCR. Potrdili smo diferencialno izražanje dolge izooblike Pcna, ki se povišano izraža v debeli liniji, ter diferencialno izražanje kratke izooblike Copg1, čeprav se ta glede na naše rezultate le rahlo povišano izraža v vitki liniji miši. Prav tako smo potrdili diferencialno izražanje obeh izooblik Stx3, pri čemer se dolga izooblika povišano izraža v vitki liniji, v debeli liniji pa kratka. Naši rezultati potrjujejo, da je Pla2g4e pomemben genetski dejavnik in posledično tudi potencialna terapevtska tarča za zdravljenje debelosti. Tudi identifikacija diferencialno izraženih izooblik mRNA med debelo in vitko linijo nakazuje potencialno uporabo v terapevtske namene. Z usmerjanjem na specifične izooblike za povečanje ali zmanjšanje njihovega izražanja bi bilo mogoče spreminjati vzorce izražanja tistih izooblik, ki so odgovorne za razvoj debelosti.20242024-07-05 13:40:01Diplomsko delo/naloga159310VisID: 22784COBISS_ID: 203495683sl