<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Izidi migracij</dc:title><dc:creator>Šmid,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Razpotnik,	Špela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Izseljevanje in priseljevanje</dc:subject><dc:subject>Družbena integracija</dc:subject><dc:subject>Priseljenci</dc:subject><dc:subject>migranti</dc:subject><dc:subject>integracija</dc:subject><dc:subject>perspektiva priseljencev</dc:subject><dc:subject>participacija</dc:subject><dc:subject>pravice migrantov</dc:subject><dc:subject>blagostanje</dc:subject><dc:description>V pričujočem magistrskem delu sem raziskala nekatera vprašanja nedavnih družbenih sprememb, ki predstavljajo vpogled v zagotavljanje blaginje prikrajšani družbeni skupini, migrantom. V zadnjih letih se kljub povečanemu številu priseljencev po vsem svetu, zlasti beguncev, še vedno premalo pozornosti namenja reševanju njihovega položaja. Medtem ko različni mednarodni in nacionalni instrumenti uveljavljajo deklarativne pravice, priseljenci pogosto zapadejo v (prazen) prostor med sistemsko ne-varnostjo in programe humanitarne pomoči. Študije v Evropi poročajo o nizkem blagostanju priseljencev, ki je pogosto ocenjeno z njihovim položajem v družbeni strukturi, mestoma tudi kot posledica diskriminacije v sprejemnih družbah. Sama v magistrskem delu dajem glas priseljencem, ko raziskujem njihovo doživljanje migracije in dejavnike, ki so najbolj povezani z njihovim blagostanjem. 
V teoretičnem delu najprej osvetlim vidike migracij, ki od humanitarnega vprašanja kmalu po pojavu neizogibno preidejo v družbeno polje kriminalnosti. Nato opišem proces integracije in koncept interakcije, ki ustvarjata pogoje za izide migracij. Temelj prizadevanj za pozitivnejše izide migrantov morajo biti človekove pravice in borbeno socialnopedagoško delo. V empiričnem delu predstavljam ugotovitve kvalitativne raziskave. Polstrukturirani intervjuji s šestimi priseljenci so razkrili izzive v zvezi z zaposlovanjem, s socialnimi mrežami ter podpornimi storitvami kot ključnimi dejavniki pozitivnejših izidov za priseljence. Priseljenci potrebujejo posebno pozornost, saj so zaradi družbenih pogojev in nepoznavanja okolja posebej ranljivi, a po drugi strani zelo vztrajni in motivirani se znova postaviti na noge. Ozaveščenost o teh vprašanjih nam bo omogočila, da skupaj ustvarimo polje pravičnega bivanja in delovanja ter si s pomočjo perspektive priseljencev obogatimo lastne perspektive.</dc:description><dc:publisher>N. Šmid</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-07-05 08:30:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>159280</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 314.15-026.48:342.7(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 162190</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 200984067</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
