<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vrednotenje fotofizikalnih lastnosti izbranih fluorescenčnih sond in njihove primernosti za označevanje lipidnih kapljic</dc:title><dc:creator>Pezdirec,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajk,	Stane	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kokot,	Hana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>fluorescenčne sonde</dc:subject><dc:subject>molarni ekstinkcijski koeficient</dc:subject><dc:subject>kvantni izkoristek</dc:subject><dc:subject>STED mikroskopija</dc:subject><dc:subject>lipidne kapljice</dc:subject><dc:description>Fluorescenčna mikroskopija je ena od podvrst optične mikroskopije, kjer za proučevanje vzorca 
uporabljamo fluorescenco ali fosforescenco. Gre za nepogrešljivo metodo v celični biologiji, pri
kateri specifične organele oz. molekule označimo s fluorescenčnimi barvili, katerih fluorescenco
zaradi specifične emisije učinkovito ločimo od signala ozadja. Ta barvila imenujemo fluorofori. 
To so molekule, ki pri določeni valovni dolžini absorbirajo svetlobo ter preidejo v višje energijsko
stanje, ko se vrnejo v osnovno stanje, pa oddajo foton z daljšo valovno dolžino. Najbolj poznano 
področje njihove uporabe je označevanje celičnih organelov. Pri izbiri primernega fluorofora za 
fluorescenčno mikroskopijo moramo upoštevati nekatere njegove ključne lastnosti, kot so 
ekscitacijski in emisijski spekter, molarni ekstinkcijski koeficient, kvantni izkoristek,
učinkovitost in selektivnost označevanja želenih celičnih struktur, kemijska stabilnost in 
fotostabilnost. Pomanjkljivost klasične fluorescenčne mikroskopije je slaba ločljivost, ki pa so jo 
znanstveniki uspešno rešili z razvojem super-ločljivostnih metod. Ena izmed le-teh je 
mikroskopija z vzbujenim praznjenjem emisije (STED, angl. stimulated emission depletion), ki 
je bila prvič omenjena leta 1994. Največkrat jo uporabljamo za proučevanje objektov, manjših 
od uklonske limite (&lt; 200 nm).
Za namen te magistrske naloge smo analizirali 5 na Fakulteti za farmacijo, Univerze v Ljubljani, 
sintetiziranih fluorescenčnih sond. V prvem delu, ki je potekal na Fakulteti za farmacijo, smo 
vrednotili fotofizikalne lastnosti fluorescenčnih sond. Na UV-VIS ter fluorescenčnem 
spektrometru smo jim pomerili absorpcijski (ekscitacijski) ter emisijski spekter ter izračunali 
molarni ekstinkcijski koeficient in kvantni izkoristek. V drugem delu smo nato ugotavljali 
primernost posamezne fluorescenčne sonde za označevanje lipidnih kapljic celic LA-4 z 
metodama konfokalne fluorescenčne mikroskopije in STED mikroskopije. Zanimalo nas je, ali 
je sonda primerna za STED mikroskopijo, katere celične organele še označuje, kakšna je njena 
fotostabilnost in potencialna citotoksičnost. Ta del je potekal na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani. 
Ugotovili smo, da sonde niso najbolj primerne za STED mikroskopijo, saj smo z njo pridobili 
posnetke z zgolj malo izboljšano ločljivostjo. Nekatere sonde so označile lipidne kapljice in so 
bile spektralno občutljive, nekatere pa so označile druge notranje celične strukture. Ena sonda je 
imela citotoksične lastnosti. Vse so bile izjemno fotostabilne, zaradi česar bi jih lahko uporabili 
v kombinaciji z drugimi sondami, ki pa so primerne za STED mikroskopijo.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-07-04 08:45:15</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>159252</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 105151</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
