<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava osteogene diferenciacijske sposobnosti med vzorcema primarnih mezenhimskih matičnih/stromalnih celic iz kostnega mozga in pokostnice</dc:title><dc:creator>Artnjak,	Diana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupan,	Janja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Haring,	Gregor	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Mezenhimske matične/stromalne celice</dc:subject><dc:subject>osteogena diferenciacija</dc:subject><dc:subject>standardni način kultivacije celic</dc:subject><dc:subject>kultivacija celic v bioreaktorju</dc:subject><dc:description>Mezenhimske matične/stromalne celice (MSC) iz kostnega mozga še danes veljajo za najbolj raziskan in zanesljiv vir celic za uporabo v regenerativni medicini. Glede na nove vire MSC, ki so področje raziskav v zadnjih letih, ugotavljamo, da nam tudi druga tkiva ponujajo MSC s primerljivimi in tudi boljšimi lastnostmi, iz katerih lahko primarne celice izoliramo na manj invaziven in enostavnejši način. Kot ustrezen alternativen vir so se izkazala tudi tkiva kadavrov. Potreba po velikem številu celic za celične terapije je privedla do razvoja bioreaktorjev – avtomatiziranih sistemov za kultivacijo celic. Bioreaktorji omogočajo večjo ponovljivost, zmanjšan obseg ročnega dela ter hitrejše in cenejše pridobivanje večjega števila celic v primerjavi s standardnim načinom kultiviranja  celic. V  magistrski nalogi smo ovrednotili osteogeni diferenciacijski potencial vzorca MSC pridobljenih iz kostnega mozga mladega darovalca brez pridruženih bolezni, ki bi bile primerne za proizvodnjo zdravil za napredno zdravljenje. Te celice smo gojili na dva različna načina, in sicer na standardni način (t.i. ročno gojenje, oznaka RG) in v bioreaktorju (oznaka QB). Sposobnost osteogene diferenciacije obeh vzorcev MSC kostnega mozga smo primerjali z MSC iz pokostnice golenice darovalca po smrti podobne starosti in prav tako brez pridruženih bolezni. Osteogeno diferenciacijo smo ovrednotili na dva načina, in sicer s histološkim barvanjem vzorcev z barvilom Alizarin rdeče S ter z merjenjem izražanja osteogenih genov COL1A1, OC in RUNX2 s pomočjo kvantitativne verižne reakcije s polimerazo. Rezultati so pokazali večji nastanek mineraliziranih kalcijevih depozitov ter višje izražanje osteogenih genov pri MSC iz kostnega mozga.  Pri primerjavi vzorcev MSC iz kostnega mozga gojenih na standardni način in v bioreaktorju do razlik ni prišlo. Zaključimo lahko, da imajo MSC pridobljene iz kostnega mozga mladega darovalca ustrezno osteogeno sposobnost ne glede na način gojenja za uporabo v nadaljnih testih za določitev njihove primernosti za celične terapije.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-07-04 08:45:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>159251</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 105150</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
