<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pogled fizioterapevtov na psihološke vidike njihovega dela</dc:title><dc:creator>Sobočan,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavčič,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kacin,	Alan	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>psihologija</dc:subject><dc:subject>psihološki vidiki</dc:subject><dc:subject>vprašalnik o psiholoških vidikih dela fizioterapevtov</dc:subject><dc:subject>izobraževanje</dc:subject><dc:description>Uvod: Z uveljavitvijo biopsihosocialnega modela zdravja je tudi v fizioterapiji prišlo do večjega poudarka na psiholoških vidikih obravnave. Z ustrezno uporabo psiholoških pristopov lahko fizioterapevti še dodatno pozitivno vplivajo na zmanjšanje bolečine, na zmožnost za delo in aktivno udeležbo pacientov pri rehabilitaciji. Namen: Z magistrskim delom smo želeli raziskati, kolikšen pomen pripisujejo fizioterapevti psihološkim vidikom svojega dela in katere psihološke pristope najpogosteje uporabljajo. Metode dela: V empiričnem delu naloge smo izvedli presečno raziskavo s kvantitativno metodo. Uporabili smo anketni vprašalnik o psiholoških vidikih dela fizioterapevtov s športniki, ki smo ga prilagodili potrebam naše raziskave. S pomočjo vprašalnika smo pridobili podatke o mnenju fizioterapevtov o pomenu psiholoških vidikov pri njihovem delu. V raziskavi so sodelovali 103 preiskovanci (12 moških in 91 žensk), zaposleni na različnih ravneh zdravstvene dejavnosti. Rezultati: Anketirani fizioterapevti se pri svojem delu najpogosteje srečujejo z osebami, ki so pod stresom, imajo občutek nemoči ali imajo osebne težave. Večina anketirancev pri svojem delu skoraj vedno uporablja spodbujanje pozitivnega mišljenja (78 %), dajanje jasnih in preprostih navodil (77 %) in umirjen ton glasu (72 %). Kot najpomembnejše strategije so ocenili postavljanje kratkoročnih (83 %) in realnih ciljev (91 %), spodbujanje pozitivnega mišljenja (84 %). Skoraj 90 % jih meni, da ni na voljo dovolj izobraževanj na to temo, ki se večini zdijo zelo pomembna (85 %) in bi se jih zelo verjetno udeležili (83 %). Pomoči strokovnjaka svojim pacientom še nikoli ni svetovalo 32 % anketiranih fizioterapevtov. Večina jih je mnenja, da je zelo pomembno tudi psihosocialno stanje fizioterapevta (71 %). Približno dve tretjini udeleženih fizioterapevtov navaja, da pri svojem delu zaznavajo ovire, ki jim preprečujejo večje osredotočanje na psihološke vidike zdravljenja. Mnenje o pomembnosti psihološkega vidika se med spoloma (p = 0,120) in glede na zaposlitev na različnih ravneh zdravstvene dejavnosti (p = 0,800) statistično značilno ne razlikuje, prav tako ni povezano s številom let delovnih izkušenj (p = 0,450). Razprava in zaključek: Psihološki vidik dela so sodelujoči fizioterapevti ocenili kot zelo pomemben, prav tako pogosto uporabljajo različne psihološke pristope, ki se jim prav tako zdijo zelo pomembni za uspešen izid zdravljenja. Demografski podatki se ne povezujejo z njihovim mnenjem o pomenu psihooških vidikov obravnave. Anketirani fizioterapevti se zavedajo pomena psiholoških vidikov in si želijo dodatnih izobraževanj, saj se zavedajo pomanjkljivosti v znanju. Ugotovitve kažejo na potrebo po dodatnih izobraževanjih in odpravljanju ovir, ki omejujejo upoštevanje psiholoških vidikov v praksi.</dc:description><dc:publisher>[M. Sobočan]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-07-04 07:45:34</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>159226</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 132623</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 200625411</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
