Analiza biokemične sestave plodov in cvetov in njen pomen pri taksonomskem razvrščanju izbranih sort, spontanih križancev in starševskih vrst šipkov (Rosa spp. L.), razširjenih v SlovenijiKunc, Nina (Avtor) Osterc, Gregor (Mentor) Mikulič Petkovšek, Maja (Komentor) šipkivrtniceRosahibridizacijakrižanjebioaktivne spojinesekundarni metabolitihlapne spojineV doktorski disertaciji je bila preučena biokemijska sestava plodov in cvetov osnovnih vrst avtohtonih slovenskih šipkov (Rosa spp.), njihovih v naravi rastočih spontanih križancev ter sodobnih sort, ki izhajajo iz njih. Ugotovljeno je bilo, da je skupna vsebnost fenolnih spojin v osemenju analiziranih plodov v naravi rastočih križancev večja v primerjavi z vsebnostjo v plodičih, kar nakazuje na to, da je prisoten učinek heteroze. Skupna vsebnost fenolnih spojin je bila v petalih v naravi rastočih križancev manjša, v primerjavi s starševskima rastlinama. Rezultati raziskav so potrdili, da se vsebnost antocianinov v petalih s hibridizacijo povečuje. Ugotovljeno je bilo, da je bilo leto 2021 ugodnejše za tvorbo fenolnih spojin v plodičih, leto 2020 pa za tvorbo fenolnih spojin v osemenju. Sklepati je možno, da je vsebnost bioaktivnih spojin pri sodobnih sortah manjša kot pri starih sortah in izvornih vrstah šipka, ki so bile vključene v raziskavo. Rezultati so potrdili, da je sodobno žlahtnjenje usmerjeno predvsem v cilje, kot so intenzivno cvetenje, dišeči cvetovi, hitro ponavljajoče se cvetenje, odpornost na bolezni in škodljivce, ne pa toliko na vsebnost bioaktivnih spojin. Nekatere sorte, ki izvirajo iz različnih starševskih vrst, so si po vsebnosti biokativnih snovi celo bolj podobne kot tiste, ki izvirajo iz iste vrste. Zaključiti je možno, da je večina proučevanih vzorcev plodov in cvetov šipkov bogat vir bioaktivnih snovi, ki ugodno delujejo na človeško telo in bi se potencialno lahko uporabljali v živilski in kozmetični industriji.20242024-07-03 07:15:07Doktorsko delo/naloga159194VisID: 236869COBISS_ID: 200490243sl