<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Opredelitev nevarnosti nanodelcev pri procesu laserske ablacije</dc:title><dc:creator>Kočman,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Novosel,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kroflič,	Ana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>nanodelci</dc:subject><dc:subject>laserska ablacija</dc:subject><dc:subject>varnost in zdravje pri delu</dc:subject><dc:subject>galijev arzenid</dc:subject><dc:description>Na delovnih mestih je v zraku prisotnih veliko trdnih delcev različnega izvora, 
ki lahko škodljivo vplivajo na zdravje delavcev. V magistrskem delu smo obravnavali 
delce nastale v prototipni laserski komori pri laserski ablaciji materiala galijevega 
arzenida (GaAs) z uporabo nano- in pikosekundnega laserja v lasti visokotehnološkega 
podjetja LPKF Laser &amp; Electronics d.o.o. V teoretičnem delu so predstavljeni teoretično 
ozadje problema, bistvene fizikalno-kemijske lastnosti nanodelcev za opredelitev 
nevarnosti in škodljivih učinkov na zdravje, relevantni zakonski predpisi ter tehnični
ukrepi za omejitev izpostavljenosti nanodelcem na delovnem mestu. V eksperimentalnem 
delu so podrobneje opisani vzorčenje in analiza delcev ter ocena izpostavljenosti delavcev 
med procesom laserske ablacije. Meritve delcev smo izvedli s pomočjo zajetja delcev po
principu impakcije. Za ta namen smo kot vzorčevalnik uporabili 10-stopenjski nizkotlačni 
Bernerjev kaskadni impaktor, skozi katerega smo črpali zrak in na folijah zajeli delce 
različnih velikosti. Delcem, ki so se ujeli glede na velikost na posamezni stopnji, smo s 
tehtanjem določili maso in s tem tudi masno koncentracijo posamezne frakcije delcev v 
kubičnem metru zraka. Osredotočili smo se predvsem na delce pod 100 nm, ki smo jih 
zajeli na 1. in 2. stopnji kaskadnega impaktorja. Za opredelitev nevarnosti ob potencialni 
izpostavljenosti nanodelcem, nastalih med lasersko ablacijo, smo delce preučili tudi z 
vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM), opremljeno z energijsko disperzijskim 
rentgenskim detektorjem (EDS). Z uporabo SEM-EDS analize smo analizirali velikost, 
obliko in elementno sestavo delcev. Velikost ustvarjenih delcev je bila večinoma pod 300 
nm. Pri laserski ablaciji so nastajali aglomerati in agregati kondenzacijskih delcev. Galij 
(Ga) in arzen (As) sta bila glavna elementa v nastalih delcih pri laserski ablaciji materiala 
GaAs. Opazili smo tudi nastanek kristalov arzenovega oksida (As$_2$O$_3$). Ugotovili smo, da 
je potencialna izpostavljenost delavcev delcem majhna. To ni presenetljiv rezultat, saj je 
laserska ablacija potekala v zaprtem sistemu (tj. laserski komori), ki vključuje točkovno 
odvajanje zraka nad lasersko mizico in visokozmogljiv filtrirni sistem. Na podlagi 
ugotovitev smo identificirali pomanjkljivosti oz. izzive, s katerimi se srečujejo v podjetju
pri procesu laserske ablacije, ter predlagali možne izboljšave in podali napotke za varno 
delo v obliki smernic.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-07-02 12:15:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>159162</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 22644</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 200887555</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
