Branje kratke zgodbe v luči recepcijskih teorijPezdirc Bartol, Mateja (Avtor) slovenska književnostslovenska prozakratka prozarecepcijaknjiževna didaktikabranje in razumevanje besedilempirična raziskavaV prispevku skušamo prikazati, kakšna je vloga bralca pri tvorbi pomena literarnega dela. Zanimalo nas je, kako bralci sprejemajo in v svojem besedilnem svetu konkretizirajo nejasna, dvoumna mesta, ki jih zgodba ne pojasni. V ta namen smo izvedli empirično raziskavo, v kateri je sodelovalo 180 bralcev z različnih ravni šolanja, ki so prebrali tri kratke zgodbe: Rai Andreja Blatnika, Nič takšnega Milana Kleča ter Ob oknu Alekse Šušulića. Teoretična izhodišča raziskave predstavljajo nekateri klju~ni pojmi Romana Ingardna, Wolfganga Iserja in Umberta Eca, kot so konkretizacija, shematizirani aspekti, mesta nedoločenosti, estetski učinek, odprto delo, implicitni bralec, modelni bralec ipd. Pokazalo se je, da na razumevanje pomensko odprtega mesta poleg stopnje šolanja in literarnega znanja v veliki meri vplivajo subjektivne lastnosti bralca, zato niti dve konkretizaciji nista povsem enaki, so pa vse omejene z notranjo strukturo dela in niso poljubne. Število bralcev, ki ni razbralo sporočila zgodbe, je naraščalo glede na nižjo raven zahtevnosti šolanja, hkrati pa tudi glede na strukturo posamezne zgodbe. Izkazalo se je, da bolj ko je zgodba pomensko odprta, manjše je število bralcev, ki je uspelo razbrati njeno sporočilo.20062024-07-02 09:24:36Neznano159146UDK: 821.163.6-32:372.882COBISS_ID: 33415266OceCobissID: 229730560sl