<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>OCENA TRAJANJA SPLETNE ANKETE NA OSNOVI PARAPODATKOV</dc:title><dc:creator>Štrlekar,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vehovar,	Vasja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>spletne ankete</dc:subject><dc:subject>parapodatki</dc:subject><dc:subject>odzivni časi</dc:subject><dc:subject>moteči dejavniki</dc:subject><dc:description>Spletne ankete predstavljajo pomemben način zbiranja podatkov v družboslovnem raziskovanju. Tak pristop pa poleg zajema vsebinskih podatkov omogoča tudi zbiranje digitalnih sledi, imenovanih parapodatki, ki beležijo respondentovo dejavnost med izpolnjevanjem vprašalnika. Parapodatki so v spletnih anketah še posebej dragoceni, ker izpolnjevanje poteka brez prisotnosti anketarjev. V tem okviru so se odzivni časi – gre za čas, potreben za izpolnitev vprašanja, strani ali cele ankete – uveljavili kot najpogosteje uporabljen tip parapodatkov, s katerim obravnavamo potek in kakovost procesa odgovarjanja.

Čeprav je tehnično beleženje časovnih značk na ravni strani v orodjih za spletno anketiranje dobro uveljavljeno, pa nerešeno ostaja osnovno vprašanje, ali se lahko privzeto izračunane odzivne čase brez zadržkov uporabi v nadaljnji obravnavi. Pojavi se namreč dilema, ali izmerjeni odzivni časi oziroma odgovarjajoče hitrosti izpolnjevanja dejansko odsevajo zgolj kognitivne procese respondenta in lastnosti anketnih vprašanj. Ocena hitrosti izpolnjevanja je lahko pristranska zaradi motečih dejavnikov: premori in večopravilno vedenje ter vračanje na že obiskane strani pomenijo, da je odzivni čas v osnovi nepravilno ocenjen; odgovarjanje na odprta vprašanja in postavko »Drugo« umetno ustvarja videz počasnejšega izpolnjevanja; izpuščanje odgovorov in neizpostavljenost vprašanjem zaradi nastavljenih pogojev pa dajeta videz hitrejšega izpolnjevanja.

Glavni cilji magistrskega dela so konceptualizacija motečih dejavnikov v spletnih anketah, predlog njihove obravnave (tj. nevtralizacije njihovega učinka) ter tehnična implementacija standardiziranega postopka obravnave odzivnih časov v programskem jeziku R.

V empiričnem delu smo najprej izdelali napovedi pričakovanega časa odgovarjanja za različne vrste anketnih vprašanj. Praktične obravnave motečih dejavnikov smo se lotili tako, da smo odzivne čase vsake strani vprašalnika ob njihovi prisotnosti popravili z odgovarjajočimi postopki. S tem odzivni časi vsake strani postanejo medsebojno primerljivi. Na tako pripravljenih odzivnih časih lahko šele izračunamo hitrost respondentovega izpolnjevanja spletnega vprašalnika in jih uporabimo pri vrednotenju kakovosti odgovarjanja.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-07-02 09:02:29</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>159143</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 62672</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 201071107</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
