<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Individualna in skupinska pomoč v okviru petstopenjskega modela obravnave učencev z učnimi težavami v osnovni šoli</dc:title><dc:creator>Gregorič,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žolgar,	Ingrid	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Košak Babuder,	Milena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Individualna in skupinska pomoč</dc:subject><dc:subject>metode in pristopi poučevanja</dc:subject><dc:subject>petstopenjski model pomoči</dc:subject><dc:subject>pogoji za izvajanje individualne in skupinske pomoči</dc:subject><dc:subject>sodelovanje z učitelji</dc:subject><dc:subject>učne težave</dc:subject><dc:description>Petstopenjski model kontinuuma pomoči učencem z učnimi težavami je dobro premišljen in za slovensko šolsko prakso prilagojen model Odziva na obravnavo, ki za specifične učne težave rizičnim učencem omogoča zgodnje odkrivanje ter pravočasno nudenje učinkovite pomoči in podpore. 
V magistrskem delu obravnavamo individualno in skupinsko pomoč v okviru petstopenjskega modela obravnave učencev z učnimi težavami v osnovni šoli. V empiričnem delu smo raziskali oceno stanja izvajanja individualne in skupinske pomoči med njenimi izvajalci. Osredotočili smo se na oceno kadrovskih, prostorskih, časovnih in materialnih pogojev. Nadalje nas je zanimalo, katere metode in strategije dela pri delu z učenci z učnimi težavami izvajalci v posameznem vzgojno-izobraževalnem obdobju uporabljajo ter prednosti in izzivi, s katerimi se izvajalci pri svojem delu srečujejo v sodelovanju z učitelji. Podatke smo pridobili s tehniko anketiranja. Uporabili smo nestandardiziran anketni vprašalnik, oblikovan za namen magistrske raziskave. V vzorec smo zajeli 96 izvajalcev individualne in skupinske pomoči iz programov osnovnih šol v vseh slovenskih regijah. V kvantitativni raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. 
Rezultati raziskave kažejo, da so prostorski, časovni in materialni pogoji za izvajanje pomoči učencem z učnimi težavami večinoma dobri, z izjemo nekoliko slabših materialnih pogojev za delo ter prisotne težave s časovno umestitvijo pomoči v urnik. Med metodami in strategijami dela pri izvajanju pomoči anketirani tako v oddelku kot izven oddelka najpogosteje uporabljajo »Spremljanje in usmerjanje učenčevega dela«, ne glede na vzgojno-izobraževalno obdobje. V vseh treh vzgojno-izobraževalnih obdobjih izvajalci najpogosteje uporabljajo obliko sodelovanja z učitelji, ki poteka prek izmenjave informacij o učnih težavah učenca. Rezultati raziskave kažejo tudi mnenje izvajalcev individualne in skupinske pomoči, da dobro sodelovanje in izmenjava informacij z učitelji zelo vpliva na izboljšanje učnih rezultatov učencev z učnimi težavami. Med primeri dobrih praks sodelovanja z učitelji največkrat izpostavljajo informiranje oz. redno medsebojno izmenjavo informacij.</dc:description><dc:publisher>B. Gregorič</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-06-30 08:30:36</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>159113</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 376-056.36 (043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 162127</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 200483587</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
