Uspešnost in učinkovitost novega programa usposabljanja iz prve pomoči, prilagojenega starostnikomDolenc Šparovec, Eva (Avtor) Eržen, Ivan (Mentor) Slabe, Damjan (Komentor) starejši odraslitemeljni postopki oživljanjatečajStarostna struktura prebivalstva se v svetu spreminja, vse več je starejših. V Sloveniji tako med velike javnozdravstvene probleme v sedanjem času prištevamo tudi staranje prebivalstva, ki sicer ne sodi med bolezenske pojave, pa vendar je zdravstveni pojav. Starostniki spadajo med ogrožene skupine prebivalstva za razvoj ali poslabšanje kroničnih bolezenskih stanj, nastanek akutnih bolezenskih zapletov, poškodb zaradi padcev in drugih zdravstvenih problemov, kot so demenca, krhkost, multimorbidnost, polifarmacija. Zdravje starostnikov ima odločujoč vpliv na posledice staranja. Politika zdravja mora vključevati zdravo staranje, in sicer tako, da sistematično načrtuje promocijo in zaščito zdravja skozi vsa življenjska obdobja. Nekatere izmed ključnih vrednot promocije zdravja so socialna pravičnost, socialna vključenost, spoštovanje različnosti in opolnomočenje ljudi za skrb za lastno zdravje. Staranje prebivalstva in hkrati večje tveganje za nastanek poškodb in nenadnih obolenj v starosti, po drugi strani pa pomen aktivnega vključevanja starejših in povečanje njihove avtonomije v skrbi za lastno zdravje in nadzor nad boleznimi in poškodbami v starosti so nekateri razlogi, zakaj so tudi za starostnike pomembna znanja in veščine prve pomoči. Ko pride do poškodbe ali nenadnega obolenja, lahko ustrezni ukrepi prve pomoči izboljšajo izid zunajbolnišničnega srčnega zastoja in travme. V Sloveniji in tujini zato obstajajo številne organizacije, ki se ukvarjajo z ozaveščanjem o prvi pomoči in širjenjem znanj med splošno populacijo. Napotki za prvo pomoč so v veliki meri podprti z znanstvenimi dokazi, na podlagi katerih so napisane smernice za prepoznavo in ukrepanje. Kljub temu pa ni dovolj znanega o obstoječi pokritosti z usposabljanji za področje temeljnih postopkov oživljanja po svetu. Večino ugotovitev tudi ni mogoče posplošiti na celotno populacijo držav. Ugotovitve o znanju prve pomoči in uporabi teh znanj v praksi kažejo nasprotujoče si rezultate. Na splošno je v skupini starejših od 60 let teoretično in praktično znanje značilno slabše kot pri mlajših, redkeje in manj kakovostno tudi dejansko izvajajo temeljne postopke oživljanja. Razlogi so v tem, da redkeje obnavljajo znanja ali pa teh znanj (še) niso pridobili. V Sloveniji in drugod po svetu izobraževalni programi iz prve pomoči premalo upoštevajo zmožnosti in potrebe posameznih skupin prebivalstva. Tudi tukaj izstopa skupina starejših. Na področju usposabljanj iz prve pomoči so tako potrebne izboljšave in sledenje razvoju. Izobraževanje iz prve pomoči sodi v področje med urgentno medicino in javno zdravje. Tradicionalno je šlo za poučevanje kompleksnih medicinskih posegov laikov. Šele pred kratkim so ponudniki usposabljanj poenostavili izrazoslovje in postopke, skrajšali tečaje, uvedli elemente digitalnega učenja in poučevanja mehkih veščin. Na področju izobraževanja iz prve pomoči je potrebnih več dokazov o tem, kako doseči različne populacije v različnih kulturah in kontekstih ter kako premostiti vrzel med odzivom na nujne primere in prvo pomočjo kot orodjem javnega zdravja. Do sedaj je bilo v različnih državah že izvedenih nekaj uspešnih tečajev prve pomoči za starejšo populacijo. Na podlagi evalvacij tečajev prve pomoči v tujini so zaključili, da je tudi starostnike smiselno usposabljati iz prve pomoči, kar kaže na potrebo po sistematični ureditvi na tem področju. Za načrtovanje in izvajanje izobraževanja zanje ter razumevanje in vzdrževanje njihove motivacije za učenje je bistvenega pomena poznavanje in zadovoljevanje potreb starejših. Običajne oblike usposabljanja, ki so namenjene odraslim, niso ustrezne za starostnike, ki imajo lahko psihofizične omejitve v primerjavi z mlajšimi, zaradi česar je ta starostna skupina zelo heterogena. Tudi po izkušnjah in predhodni usposobljenosti so specifična skupina. Obenem so starejši posamezniki zelo različno motivirani za udeležbo na usposabljanjih. Tako v Sloveniji kot tudi drugod po svetu usposabljanja za dajanje prve pomoči ne upoštevajo dovolj zmožnosti in potreb starejših. Namen tega doktorskega dela je opolnomočiti starejše za dajanje prve pomoči ob upoštevanju heterogenosti te velike starostne skupine prebivalstva. Jedro doktorskega dela so štiri poglavja, ki so povzetki člankov, objavljenih v znanstvenih publikacijah. Pri zbiranju in analizi podatkov smo uporabili kvalitativne in kvantitativne metode raziskovanja, natančno opisane v poglavju Uporabljene metode. Preverjamo hipoteze, ki so predstavljene v poglavju Predstavitev hipotez.20242024-06-30 07:15:14Doktorsko delo/naloga159105VisID: 26357sl