<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Kratkoročna učinkovitost hipoterapije na funkcijo ravnotežja pri otrocih s cerebralno paralizo - pregled literature</dc:title><dc:creator>Sever,	Ema	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovačič,	Tine	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomc Žargi,	Tina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>hipoterapija</dc:subject><dc:subject>cerebralna paraliza</dc:subject><dc:subject>ravnotežje</dc:subject><dc:subject>groba gibalna funkcija</dc:subject><dc:description>Uvod: Cerebralna paraliza je nenapredujoča, vendar spreminjajoča se motnja gibanja in 
drže. Motnje gibanja se lahko odražajo kot spastičnost, diskinezija, distonija, ataksija ali 
mešana oblika. Najpogostejša je spastična oblika, ki se kaže kot povečan mišični tonus, 
povečana izzivnost refleksov, tremor in škarjasta hoja. Otrokom s cerebralno paralizo
slabša zaznava in šibkosti mišic otežuje opravljanje vsakodnevnih življenjskih dejavnosti 
in vpliva na njihovo ravnotežje. Hipoterapija se pri pacientih z nevrološkimi motnjami 
uporablja za izboljšanje nevroloških funkcij in senzoričnih procesov. Konj s svojim 
tridimenzionalnim gibanjem v eni minuti prenese na jahača od 90 do 110 tridimenzionalnih 
gibalnih impulzov. Ima ugodne učinke na nadzor drže, ravnotežje, koordinacijo, grobe 
gibalne funkcije in funkcijsko zmogljivost. Hipoterapijo izvaja fizioterapevt s specialnimi 
znanji. Namen: Namen diplomskega dela je na podlagi pregleda znanstvene in strokovne
literature ugotoviti kratkoročno učinkovitost hipoterapije na ravnotežje pri otrocih s 
cerebralno paralizo. Metode dela: Literatura je bila iskana v podatkovnih bazah PubMed, 
PEDro in Science Direct. Pri iskanju smo uporabili sledeče ključne besede v angleškem 
jeziku in njihove kombinacije: hippotherapy, cerebral palsy in balance. Rezultati: Na 
podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev je bilo v pregled literature vključenih šest
raziskav, ki so bile objavljene med letoma 2012 in 2020. V raziskavah sta bila skupno
vključena 302 preiskovanca. Programi hipoterapije so trajali različno dolgo, od najmanj 8 
do največ 12 tednov, enkrat ali dvakrat na teden, od 15 do 45 minut. V štirih raziskavah je 
pri otrocih s cerebralno paralizo prišlo do ugodnega vpliva hipoterapije na ravnotežje v 
sedečem položaju. V dveh raziskavah so ugotovili koristne učinke na grobo gibalno
funkcijo pri otrocih s cerebralno paralizo. Razprava in zaključek: Ugotovimo lahko, da 
so v večini raziskav poročali o statistično pomembnih učinkih hipoterapije na izboljšanje 
ravnotežja, drže in/ali grobo gibalno funkcijo. Kljub temu bi bilo smiselno hipoterapijo 
kombinirati še z drugimi terapijami. Potrebne bi bile nadaljnje raziskave, ki bi vključevale
večje število udeležencev, enotne vključitvene in izključitvene kriterije, enotnejši program 
intervencije in poenoten način ocenjevanja ravnotežja.</dc:description><dc:publisher>[E. Sever]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-06-29 07:45:42</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>159067</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 132611</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 200194563</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
