<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Preučevanje vpliva imunostimulacije epitelnih celic mlečne žleze goveda na izražanje izbranih genov</dc:title><dc:creator>Kastelic,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ogorevc,	Jernej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mastitis</dc:subject><dc:subject>imunostimulacija</dc:subject><dc:subject>izražanje genov</dc:subject><dc:subject>naravna imunost</dc:subject><dc:subject>citokini</dc:subject><dc:description>Mastitis je vnetno obolenje mlečne žleze, ki v mlečni proizvodnji predstavlja veliko težavo. Vnetje najpogosteje povzročata bakteriji Staphylococcus aureus in Escherichia coli, katerih delovanje smo v raziskavi želeli posnemati. Iz mleka smo vzpostavili imunokompetentno primarno celično linijo epitelnih celic mlečne žleze ter jo imunostimulirali. Z metodo qPCR smo opazovali vpliv imunostimulacije na izražanje izbranih genov, ki sodelujejo pri imunskem odzivu na okužbo. Ugotovili smo, da se izražanje genov, ki sodelujejo pri aktivaciji prirojene imunosti, ob imunostimulaciji v splošnem poveča. Uspeli smo razlikovati med dvema virulentnima dejavnikoma v obliki intenzitete izražanja genov, ki sodelujejo pri aktivaciji imunskega odziva, in pokazati razliko v izražanju med zgodnjim in poznim odzivom, manj uspešno pa smo pokazali razliko v izražanju po imunostimulaciji z različnimi koncentracijami virulentnega dejavnika ali kombinirano stimulacijo z dvema virulentnima faktorjema. Ugotovitve naše raziskave so lahko v pomoč pri razumevanju poteka okužbe mlečne žleze, predvsem v začetnih fazah aktivacije imunskega odziva.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-06-24 09:35:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>158966</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 22886</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 202185219</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
