<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Dejavniki preskrbljenosti odraslih prebivalcev Slovenije z vitaminom D</dc:title><dc:creator>Hribar,	Maša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žmitek,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vitamin D</dc:subject><dc:subject>preskrbljenost z vitaminom D</dc:subject><dc:subject>prehranski vnos</dc:subject><dc:subject>25-hidroksivitamin D</dc:subject><dc:subject>dejavniki preskrbljenosti z vitaminom D</dc:subject><dc:description>Vitamin D (VitD) je ključen za normalno delovanje telesa, sodeluje pri metabolizmu kalcija in fosforja ter je povezan z dejavniki tveganja za nastanek različnih bolezni. Endogena sinteza VitD v koži ob izpostavitvi ultravijoličnim žarkom tipa B je ključna, medtem ko postane v odsotnosti endogene sinteze glavni vir prehranski vnos. Le malo živil naravno vsebuje VitD, a še tam se pogosto nahaja v manjših koncentracijah. Prehranski vir VitD so tudi živila, obogatena z VitD, in prehranska dopolnila. Cilj doktorskega dela je bil na osnovi serumskih koncentracij 25-hidroksivitamina D (25(OH)D) oceniti preskrbljenost in dejavnike preskrbljenosti z VitD v Sloveniji. Sistematični pregled literature je pokazal visoko razširjenost pomanjkanja, sploh v zimskem času. Nacionalno reprezentativna raziskava Nutrihealth pa je potrdila zaskrbljujoče rezultate. V obdobju podaljšane zime je bilo pomanjkanje ugotovljeno pri 81,6 % odraslih in 78,8 % starejših odraslih, hudo pomanjkanje pri 40,8 % odraslih in 34,6 % starejših odraslih. Dodatno smo preučevali dejavnike, ki vplivajo na preskrbljenost z VitD. Pozimi je bila razširjenost pomanjkanja VitD pogostejša pri tistih z indeksom telesne mase (ITM) nad 30 in tistih s svetlejšo konstitutivno obarvanostjo kože, medtem ko je bila poleti podoptimalna preskrbljenost pogostejša pri tistih z ITM nad 30, tistih s svetlejšo konstitutivno obarvanostjo kože, nižjim prehranskim vnosom VitD, ter tistih ki se pokrivajo z oblačili z namenom zaščite kože pred soncem. Poleg tega je sistematični pregled literature prehranskega vnosa VitD razkril nizke vnose pri vseh populacijah. V sistematični pregled je bila vključena tudi nacionalno reprezentativna raziskava, v sklopu katere je bil vnos VitD 2,7 µg pri mladostnikih, 2,9 µg pri odraslih in 2,5 µg pri starejših odraslih. V okviru doktorskega dela smo ugotovili zaskrbljujočo nizko preskrbljenost z VitD, kar je posledica vpliva različnih dejavnikov, med katerimi izstopajo ITM, konstitutivna obarvanost kože in prehranski vnos. Pomanjkanje VitD pomeni velik javnozdravstveni problem, ki zahteva sistematičen pristop na več nivojih. Pomembno je zasnovati politike in javnozdravstvene ukrepe, ki bodo omejili razširjenost pomanjkanja VitD v Sloveniji.</dc:description><dc:publisher>[M. Hribar]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-06-23 07:16:34</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>158941</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 613.2:612.392.015.6:577.161.2</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 236839</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 199834371</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
