Vloga svetovalnih delavcev vrtca v procesu zgodnje obravnaveJenko, Timea (Avtor) Jeznik, Katja (Mentor) zgodnja obravnavasvetovalna služba v vrtcuotroci s posebnimi potrebamizakonodajaZgodnja obravnava je v Sloveniji dolgo predstavljala področje, ki ni bilo sistemsko opredeljeno, leta 2017 pa je bil sprejet Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (2017), ki je pričel veljati leta 2019. V magistrskem delu nas je zanimalo, kako so določila omenjenega zakona zaživela v praksi in kakšne spremembe prinašajo. Posebej smo se osredotočili na vlogo svetovalnih delavcev in delovne naloge, ki jih prevzemajo pri delu z otroki s posebnimi potrebami ter otroki z dejavniki tveganja v razvoju. V začetku teoretičnega dela smo se najprej osredotočili na razvoj obravnave otrok s posebnimi potrebami in prikazali, kakšne možnosti je imela omenjena skupina otrok pri vključevanju v vzgojno-izobraževalni proces. Dodatno smo opredelili pojem inkluzije in nadgrajevanje koncepta skozi čas. Podrobneje smo izpostavili medicinski in pedagoški diskurz, ki vplivata na interpretacijo in način uresničevanja koncepta v formalnih dokumentih ter praksi. V drugem delu teoretičnega dela smo opredelili pojem zgodnje obravnave in predstavili formalno ureditev, ki velja od sprejetja Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (2017), in jo primerjali z ureditvijo pred uvedbo zakona. Na koncu teoretičnega dela smo podrobneje izpostavili in opisali proces zgodnje obravnave v vzgojno- izobraževalnih ustanovah ter se pri tem posebno osredotočili na delo svetovalnega delavca. Izpostavili smo nekatere spremembe, ki se dogajajo v zadnjih letih na področju svetovalnega dela, in opozorili na pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da se lahko nova zakonska določila uspešno uresničujejo. V empiričnem delu smo s šestimi svetovalnimi delavkami vrtcev opravili polstrukturirane intervjuje. Analizirati smo želeli, kako poteka uresničevanje zakona v praksi vrtcev, in podrobneje preučiti, do kakšnih sprememb je prišlo na področju svetovalnega dela v vrtcu. Primerjali smo izkušnje vprašanih svetovalnih delavcev s sodelovanjem s centri za zgodnjo obravnavo glede na to, ali se vrtci nahajajo v mestnem ali podeželskem okolju. V nadaljevanju nas je zanimalo, kako intervjuvanci ocenjujejo pogoje dela in s kakšnimi prednostmi ter izzivi se srečujejo pri uresničevanju zakonskih določil. Ugotovili smo, da se je ob uveljavitvi Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebni potrebami (2017) na splošno povečala dostopnost pomoči in s sodelovanjem med ustanovami tudi možnosti interdisciplinarne obravnave, kar je med drugim vplivalo na naraščanje števila otrok in družin v obravnavi. Zaradi neizpolnjenosti nekaterih osnovnih pogojev dela v vrtcih in dodatnega pomanjkanja podzakonskih aktov, ki bi olajšali izvajanje zgodnje obravnave, prihaja do številnih izzivov, s katerimi se srečujejo strokovni delavci v praksi. Hkrati smo v okviru pričujoče raziskave zaznali neenakosti v kakovosti, načinu in obsegu izvajanja zgodnje obravnave med posameznimi regijami. Ob zakonodajnih in konceptualnih spremembah ter spreminjanju narave in zahtev dela na ravni posameznih vrtcev se kaže potreba po urejanju področja svetovalnega dela v vrtcih. Poleg nujnosti sprejetja podzakonskih aktov predlagamo temeljit razmislek o potencialnih rešitvah, ki bi kadrovsko in strokovno okrepile vrtce in centre za zgodnjo obravnavo. Zaradi različnih zmogljivosti občin bi bilo smiselno pretehtati možnosti financiranja zgodnje obravnave v vrtcih. Glede na spremembe in potrebe, ki se trenutno pojavljajo v praksi, bi bilo treba prilagoditi tudi normative v oddelkih in v okviru svetovalnega dela v vrtcih.20242024-06-21 07:45:04Magistrsko delo/naloga158817VisID: 543251sl