<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza kakovosti kokonov sviloprejke Bombyx mori, proizvedenih v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Ladislav Varga,	Egshig	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rijavec,	Tatjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Berčič,	Rebeka Luciana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>naravna svila</dc:subject><dc:subject>telettes</dc:subject><dc:subject>strusa</dc:subject><dc:subject>kosmata svila</dc:subject><dc:subject>divja svila</dc:subject><dc:subject>odmotavanje svile</dc:subject><dc:description>Prava svila je  izločina sviloprejke Bombyx mori L. Predstavlja le okrog 0,1 % svetovne proizvodnje tekstilnih vlaken, a je zaradi cene, ki je kar 20-kratnik cene bombaža, pomembna tekstilna surovina. Potrebe po pravi svili na svetovnem trgu v zadnjih dveh desetletjih naraščajo za tekstilne namene, prav tako za kozmetično industrijo in uporabo v medicini. V  Evropi je prihod sintetičnih vlaken dokončno uničil svilogojstvo in svilarstvo, s tem pa so se izgubila tudi znanja, med drugim tudi o odmotavanju kokonov in izdelavi svilene preje. Oživljanje svilogojstva se je v Sloveniji začelo leta 2016 s cilji vzpostavitve »zelenega« svilogojstva brez uporabe za okolje škodljivih fitofarmacevtskih sredstev in vzgajanje odpornih ras sviloprejk brez uporabe antibiotikov. Namen magistrskega dela je bil analizirati kokone dvajsetih vzorcev, ki so se med seboj razlikovali po izvoru hrane sviloprejk, tj. listov bele murve, in rejskih praksah, predvsem v načinu hranjenja gosenic in sušenja kokonov. Razvita je bila elektronska naprava z dvema navijalnima mestoma, ki je omogočila sočasno odmotavanje najmanj dveh kokonov in elektronsko beleženje dolžine surove filamentne svile (bave). Na kokonih so bili pred odmotavanjem izmerjeni masa, dolžina, debelina in videz. Za vsak vzorec je bilo odmotanih po 10 kokonov, za katere so bili poleg dolžine in mase svile bave brez pretrga  izmerjeni še masa ostanka svilenega ovoja in masa bube. Najboljše rezultate dolžine svile bave je imel vzorec 2/4 (leto 2017, rejec z Madžarske, genotip murve Old Hu ge. (wild)) s povprečno dolžino svile bave 1,27 km/kokon in dolžinske mase 2,63 dtex. Vsi kokoni so se zelo dobro odmotavali. Med slovenskimi rejci je bil najboljši vzorec 2/9 (leto 2017, rejec ISS RLB (Maribor), genotip murve Old Slo genotip) s povprečno dolžino svile bave 1,205 km/kokon, dolžinske mase 2,48 dtex. Kokoni so pred odmotavanjem vsebovali povprečno 5,49 % zračne vlage, pri odmotavanju pa se je odstranilo povprečno 4,7 % sericina in drugih proteinov. Med maso kokona in svilenega ovoja obstaja linearna soodvisnost, pri čemer je bilo za naše vzorce ugotovljeno, da predstavlja svila bave dobro tretjino mase kokona, tj. povprečno 33,4 %. Uspešnost reje je močno vplivala na dolžino odmotane svile. Superiorni kokoni so dali nad 950 m, slaba reja pa med 650 in 700 m svile bave/kokon. Na podlagi analiziranih kokonov lahko rečemo, da so bili kokoni iz let 2017 in 2021 v povprečju zelo izenačeni po masi, dolžini in debelini, le da je bila surova svila v letu 2017 v povprečju bolj fina (2,5 dtex) kot v letu 2021 (2,8 dtex).</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-06-20 09:00:23</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>158755</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 98354</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
