<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv oblike črk na prijetnost pisave in tekočnost branja pri različnih starostnih skupinah</dc:title><dc:creator>Medved,	Tanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Možina,	Klementina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Podlesek,	Anja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>medčutno ujemanje</dc:subject><dc:subject>oblika pisave</dc:subject><dc:subject>pomnjenje besedila</dc:subject><dc:subject>prijetnost</dc:subject><dc:subject>razumevanje besedila</dc:subject><dc:subject>starostna razlika</dc:subject><dc:subject>tekočnost branja</dc:subject><dc:subject>učno gradivo</dc:subject><dc:description>Količina učnega gradiva, ki se prek zaslona različnih digitalnih naprav dnevno posreduje učencem in študentom, narašča. Ta način posredovanja izobraževalnih gradiv je med pandemijo COVID-19 postal še bolj razširjen. Da bi bilo učno gradivo čim bolj učinkovito, mora biti ustrezno pripravljeno: ne le vsebinsko, temveč tudi oblikovno, npr. tudi pisava, v kateri je snov zapisana, je pomembna. V doktorski disertaciji smo raziskovali vpliv oblike črk na čustvene reakcije bralcev, tekočnost branja ter razumevanje in pomnjenje besedila. 
Da bi ugotovili, ali starost vpliva na zaznavanje oblike črk, smo bralce, ki so sodelovali v raziskavi, razdelili v dve skupini, in sicer na manj izkušene – otroke (učence druge triade osnovne šole) in bolj izkušene bralce – odrasle (študente). Obe skupini sta brali deset različnih besedil v desetih različnih pisavah: pet jih je bilo okroglih/zaobljenih, pet pa oglatih/špičastih. Udeleženci so ocenjevali prijetnost pisave in njeno zamišljeno sladkost. Za opazovanje hitrosti branja, ki je bila merilo za tekočnost branja, smo uporabili napravo za sledenje očesnim premikom. Prav tako smo spremljali spremembe v velikosti zenice, kar je služilo kot indikator čustvenega odziva na različne oblike pisav. Razumevanje in pomnjenje besedil smo preverjali takoj po branju z dvema vprašanjema o vsebini besedila. Pisave in besedila, ki smo jih uporabili v glavni raziskavi, smo izbrali s prvo in drugo preliminarno raziskavo. V tretji preliminarni raziskavi smo preizkusili metodo testiranja, ki smo jo v glavni raziskavi še nekoliko dodelali. 
Cilj naše raziskave je bil določiti povezavo med obliko črk in subjektivno dojeto prijetnostjo pisave. Želeli smo proučiti, ali oblika pisave oz. občutek večje prijetnosti pisave pozitivno vpliva na tekočnost branja ter razumevanje in pomnjenje besedila.
Ugotovili smo, da so okrogle črke oz. črke zaobljenih oblik v primerjavi z oglatimi črkami oz. črkami špičastih oblik pri bralcih zbujale prijetnejše občutke in vplivale na večjo hitrost branja ter boljše razumevanje besedila. Otroci so na splošno prijetnost in sladkost vseh pisav ocenili višje kot študenti in kot je bilo pričakovati, so otroci zaradi manj izkušenj brali počasneje.  
Ugotovili smo, da je treba v učnem gradivu uporabljati pisave mehkejših, bolj organskih oblik, saj olajšajo branje in s tem bolje podpirajo učni proces tako pri mlajših kot odraslih bralcih. Naša raziskava je tudi pokazala, da je primerjava ugotovitev različnih raziskav lahko odvisna od razlik med uporabljenimi oblikami črk.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-06-20 09:00:08</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>158753</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 98353</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
