Zdravstvena oskrba otročnic po carskem rezu v domačem okoljuKodrin, Eva (Avtor) Milavec Kapun, Marija (Mentor) Stanek Zidarič, Tita (Recenzent) diplomska delababištvopoporodno obdobjeotročnicacarski rezpatronažni obiskUvod: Število carskih rezov globalno narašča. Otročnice po carskem rezu so izpostavljene večjemu tveganju za zgodnejšo opustitev dojenja, daljše okrevanje, razvoj poporodnih duševnih motenj in okužbe. V Sloveniji vsaki otročnici pripadata najmanj dva preventivna patronažna obiska. Namen: Namen je raziskati zdravstveno oskrbo otročnic po carskem rezu v domačem okolju. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela, narejen je bil pregled literature v slovenskem in angleškem jeziku. Pregledana je bila literatura, objavljena med letoma 2013 in 2023. Literaturo smo iskali v bibliografskih zbirkah CINAHL Ultimate, Cochrane Library, ScienceDirect, PubMed/Medline, COBIB in Wiley Online Library s predhodno oblikovanim iskalnim nizom. Od 22 779 zadetkov smo v končno analizo vključili sedem enot literature. Rezultati: Poporodni obiski strokovnjaka na domu so globalno različno zastavljeni. Na uspešnost okrevanja po carskem rezu najbolj vplivajo uspešnost dojenja, prisotnost psihosocialne podpore, soočanje z bolečino ter medicinski dejavniki. Intervencije strokovnjakov v domačem okolju otročnic so usmerjene v zadovoljevanje potreb, ki izhajajo iz zgornjih dejavnikov vpliva na okrevanje. Namen odpustnih navodil je, da se otročnice pouči in informira o negi rane, o fizioloških spremembah v puerperiju in o nevarnih simptomih, ob katerih se naj vrne v hospitalno obravnavo. Razprava in zaključek: Kakovostno zdravstveno oskrbo otročnic po carskem rezu smo identificirali kot dosledno organizirane obiske zdravstvenih strokovnjakov, ki izvajajo aktivnosti in intervencije v skladu z odpustnimi navodili ter zagotavljajo celostno obravnavo. Zdravstvena oskrba otročnic po carskem rezu v domačem okolju je pomanjkljivo opredeljena. Rezultati raziskav se razlikujejo v ugotovitvah o tem, ali so otročnice po carskem rezu vselej bolj izpostavljene tveganju za razvoj poporodne depresije. Slovenska statistika porodnišnic je pokazala manjši delež polno doječih mater po carskem rezu v primerjavi z materami, ki so rodile vaginalno. Slovensko zdravstveno varstvo otročnic je vzorno urejeno. Nadgradnja je možna pri vzpostavitvi doslednejše evidence patronažne službe o težavah z dojenjem in o duševnem zdravju za otročnice, ki so rodile s carskim rezom.[E. Kodrin]20242024-06-20 07:45:34Diplomsko delo/naloga158729UDK: 618.2/.7VisID: 132578COBISS_ID: 199450371sl