Učinki selektivnih inhibitorjev metaloproteaz MMP-2 in MMP-9 na invazijo celic glioblastomaOsolin, Manca (Avtor) BREZNIK, BARBARA (Mentor) glioblastomMMP-2MMP-9invazijaselektivni inhibitorjiGlioblastom je najpogostejši in najagresivnejši primarni možganski tumor. Zdravljenje poteka s kirurško odstranitvijo tumorja, radioterapijo in kemoterapijo s temozolomidom. Kljub agresivnemu zdravljenju mediana preživetja bolnikov z glioblastomom znaša zgolj 15 mesecev po diagnozi, v vseh primerih pa pride do ponovnega pojava bolezni. Tumorsko tkivo glioblastoma je sestavljeno iz heterogene populacije celic v različnih stopnjah diferenciacije. Nizka učinkovitost zdravljenja glioblastoma je predvsem posledica invazije glioblastomskih celic v parenhim možganov, zaradi česar je popolna kirurška odstranitev rakavih celic nemogoča. Pomembno vlogo pri invaziji glioblastomskih celic imata metaloproteazi MMP-2 in MMP-9, ki razgrajujeta komponente zunajceličnega matriksa možganov. Namen magistrskega dela je bil analizirati izražanje in izločanje MMP-2 in MMP-9 v različnih celičnih in organoidnih modelih glioblastoma ter ugotoviti njuno vlogo v invaziji glioblastomskih celic z uporabo selektivnih inhibitorjev MMP. Vse z namenom postaviti in vitro modele za preučevanje vloge MMP v glioblastomu ter testiranje aktivnostnih sond in inhibitorjev MMP-2 in MMP-9. Ugotovili smo, da celični liniji diferenciranih glioblastomskih celic ter glioblastomski organoidi izražajo metaloproteazi MMP-2 in MMP-9, medtem ko celični liniji glioblastomskih matičnih celic ne izražata MMP-2 in MMP-9. Dokazali smo, da je v lizatu organoidov NIB309 prisotne precej manj MMP-9 kot v supernatantu, medtem ko MMP-2 ni prisotna ne v lizatu ne v supernatantu organoidov NIB309. Z metodo želatinske cimografije smo ugotovili, da sta v celičnih linijah diferenciranih glioblastomskih celic U87 in NIB140 prisotni pro- in aktivna oblika MMP-2 in MMP-9, medtem ko sta v organoidih NIB295 in NIB298 prisotni zgolj pro-obliki MMP-2 in MMP-9. S pomočjo testa invazije iz sferoidov v matrigelu smo pokazali, da širokospektralni inhibitor MMP batimastat zmanjša invazijo glioblastomskih celic iz sferoidov U87 ter ne vpliva na invazijo glioblastomskih celic iz sferoidov NIB140. Ugotovili smo tudi, da selektivna inhibitorja MMP-2 in MMP-9, SB-3CT in RXP500.1, ne vplivata na invazijo glioblastomskih celic iz sferoidov U87 in NIB140. Učinkovitosti aktivnostnih sond NASA in BBCH, ki selektivno označita aktivno obliko MMP-2 in MMP-9, nismo uspeli dokazati na glioblastomski celični liniji U87. Pokazali smo, da glioblastomske celične linije in organoidi v različnih nivojih izražajo in izločajo MMP-2 in MMP-9. V diferenciranih glioblastomskih celicah smo dokazali prisotnost aktivnih MMP-2 in MMP-9. Če v teh celicah inhibiramo MMP-2 in MMP-9, najverjetneje pride do kompenzacije njihove aktivnosti. Na primeru MMP-2 in MMP-9 smo dokazali, da je za glioblastom značilna intertumorska heterogenost, zato je zelo pomembno personalizirano zdravljenje. Poleg tega smo postavili in karakterizirali in vitro celične modele, na katerih lahko testiramo nove inhibitorje in sonde za detekcijo MMP-2 in MMP-9.20242024-06-19 10:55:00Magistrsko delo/naloga158680VisID: 22706COBISS_ID: 202084611sl