Izdelava in vrednotenje elektrostatsko sukanih nanovlaken na osnovi hitosana ali alginataIlešič, Lucija (Avtor) Kocbek, Petra (Mentor) Temova, Biljana (Komentor) elektrostatsko sukanjehitosannanodostavni sisteminanovlaknaranenatrijev alginat.Celjenje ran je ena izmed ključnih skrbi svetovne medicine; zelo pomemben je razvoj sodobnih oblog za pospešitev celjenja ran. Nanovlakna imajo velik potencial pri celjenju ran, tako akutnih kot kroničnih, saj omogočajo izdelavo oblog za celjenje ran in dostavo zdravilnih učinkovin. Njihova ključna lastnost je, da posnemajo naravno zunajcelično ogrodje ter tako spodbujajo proliferacijo celic. Nanovlakna so pomembna tudi na področju zdravil za napredno zdravljenje, in sicer na področju tkivnega inženirstva. Namen našega dela je bil z elektrostatskim sukanjem izdelati nanovlakna za namen celjenja ran na osnovi natrijevega alginata in hitosana v kombinaciji s polietilenoksidom (2000 kDa). Naša naloga je bila optimizacija sestave polimernih raztopin, da bodo le-te procesibilne, ter ugotoviti optimalne procesne parametre za izdelavo nanovlaken. Morfologijo nastalih vlaken smo vrednotili s pomočjo vrstične elektronske mikroskopije. Ključna lastnost pri uporabi nanovlaken za celjenje ran je njihova stabilnost v vodi, kar smo skušali doseči z dodatkom premreževala – kalcijevega klorida ali z uporabo čim večjega deleža hitosana. Ugotovili smo, da je optimalna skupna koncentracija polimerov polietilenoksida in natrijevega alginata v območju 1,9-2,7 % (m/V) v masnem razmerju 50/50, saj smo pri višjih skupnih koncentracijah imeli težave s procesibilnostjo. Ugotovili smo, da je najbolj optimalni dodatek 1,5 % (m/m) premreževala, glede na skupno količino polietilenoksida in natrijevega alginata. Pri vrednotenju nanovlaken, izdelanih iz polietilenoksida in natrijevega alginata, v vodi smo ugotovili, da so bila le-ta stabilna v vodi, če smo jih izdelali iz 1,9-3,1 % (m/V) raztopine v masnem razmerju 50/50, z dodatkom vsaj 1,5 % (m/m) premreževala. Prišli smo tudi do zaključka, da se morajo vlakna po izdelavi vsaj 1 dan sušiti na objektnem steklu, da postanejo obstojna v vodi. Optimalna sestava polimernih raztopin iz polietilenoksida in hitosana za izdelavo obstojnih nanovlaken v vodi je vsebovala 3,0 % (m/V) polimerov v masnem razmerju 45/55 v prid hitosanu. Pri višjih skupnih koncentracijah polimerov ali pri razmerju polimerov v prid hitosanu je prihajalo do težav v procesibilnosti. Vsi vzorci izdelani iz polietilenoksida in hitosana, so bili obstojni v vodi brez predhodnega sušenja. Nanovlakna, ki so vsebovala večji delež hitosana, so obdržala morfologijo v vodi tudi po daljšem času, nanovlakna z manjšim deležem hitosana pa so se začela prej raztapljati.20242024-06-19 08:45:04Magistrsko delo/naloga158665VisID: 105034sl