Pridobivanje bakterijskih celuloznih tekstilij iz odpadkov živilskopredelovalne industrijeOgrizek, Linda (Avtor) Gorjanc, Marija (Mentor) Čuš, Franc (Komentor) grozdne tropineplinska plazmadonostrajnostne tekstilijeadhezijaCeluloza, ki jo proizvajajo bakterije (BC), je v tekstilni industriji obetaven material za razvoj inovativnih materialov. Težava pri pridobivanju BC so visoki stroški klasičnega gojišča, saj ti zajemajo 30 % celotnega proizvodnega stroška, in okužbe gojišč z mikroorganizmi (npr. s plesnimi). Poleg tega so membrane BC krhke in lomljive, kar omejuje njihovo širšo uporabnost. To lahko rešujemo z in situ gojenjem BC na nosilni tkanini, vendar med njima ni dobre adhezije. V sklopu doktorskega dela smo raziskali uporabnost odpadkov živilskopredelovalne industrije za pridobivanje BC in lastnosti take BC ter modifikacija nosilne tkanine s plinsko plazmo, da se izboljšata adsorpcija in adhezija BC. Kot delno ali popolno zamenjavo klasičnega gojišča (HS) smo uporabili tropine belega in rdečega grozdja, zmanjšanje okužbe z mikroorganizmi pa smo proučili z dodajanjem naravnega sredstva v gojišče, npr. avokadove koščice in tropin belega grozdja. Nosilno tkanino smo obdelali v nizkotlačni induktivno sklopljeni plazmi kisika v porazelektritvi, E- in H-načinu. Tropine belega grozdja (BT) so se izkazale za odličen nadomestek za gojišče HS, s trikrat večjim donosom membran BC, ki so imele do petkrat večjo sposobnost zadrževanja vode in povečano prožnost v primerjavi s klasično pridobljenimi. Membrane BC, pridobljene v gojišču BT, so imele tudi malce višjo kristaliničnost, nižjo stopnjo polimerizacije, večjo vsebnost vlage in nižjo intenziteto vodikovih vezi kot membrane BC, pridobljene v gojišču HS. Dodatek avokadove koščice v gojišče HS je pozitivno vplival na zaviranje okužbe s plesnijo, vendar je negativno vplival na donos membran BC. V gojiščih BT se plesen ni razvila zaradi velikega deleža polifenolov in močne antioksidativne aktivnosti. Modifikacija bombažne tkanine s plazmo kisika v porazelektritvi je povzročila kemijske, v E- in H-načinu tudi morfološke spremembe bombažnih vlaken, kar je izboljšalo donos BC, zmožnost zadrževanja vode, predvsem pa adhezijo med BC in tkanino. Modifikacija tkanine dlje časa v E-načinu ni priporočljiva, saj povzroči močno jedkanje, posledično pa luščenje bombažnih vlaken in odstopanje posamičnih fibrilov.20242024-06-16 08:00:14Doktorsko delo/naloga158592VisID: 98333sl