Posledice integracijske politike na primeru pogojevanja pravic migrantov z znanjem slovenskega jezikaVirant, Zala (Avtor) Mandelc, Damjan (Mentor) Samaluk, Barbara (Mentor) govorci slovenščini oddaljenih jezikovintegracijaizpit iz slovenščine na vstopni ravni (A1)socialnoekonomska varnosttrg delaMožnosti vključevanja migrantov v družbo so odvisne tako od splošnih družbenih okoliščin in politik, usmerjenih v integracijo vseh, kot od specifične migracijske in integracijske politike. Ta na nadnacionalni in nacionalni ravni poudarja predvsem medsebojno povezano vključevanje migrantov na trg dela in znanje jezika. Integracijski ukrepi, usmerjeni v učenje jezika, niso samo pravica, ampak v vse več evropskih državah tudi obveza t. i. državljanov tretjih držav. Predmet v magistrski nalogi predstavljene kvalitativne študije primera je za slovenski prostor specifična jezikovna zahteva, ki se umešča v presek socialne politike, politike trga dela in zaposlovanja ter integracijske politike: državljani tretjih držav morajo v skladu z 8.a členom Zakona o urejanju trga dela v dvanajstih mesecih od prijave v evidenco brezposelnih na Zavodu RS za zaposlovanje opraviti izpit iz slovenščine na vstopni ravni (A1). Zanimajo me predvsem integracijske posledice, ki jih takšen pogoj prinaša v slovenskem kontekstu migracij »manjšinski« skupini govorcev slovenščini zelo oddaljenih jezikov. Na podlagi analize dokumentov ter analiz intervjujev z govorci slovenščini zelo oddaljenih jezikov, učiteljicama slovenščine na tečajih Zavoda RS za zaposlovanje in testatorjema na izpitu ugotavljam izzive tečajev in drugih oblik priprave na izpit. Ti se kažejo predvsem v neprilagojenosti ranljivejšim posameznikom (vključno s tistimi z oddaljenejšim jezikovnim ozadjem) in lahko pripeljejo do različnih izzivov med opravljanjem zelo standardiziranega izpita. Ugotovljene izzive problematiziram v luči medsebojno prepletenih jezikovnih in socialnoekonomskih posledic (ne)izpolnjevanja pogoja. Upoštevaje značilnosti segmentiranega trga dela in slovenske države blaginje, skozi izkušnje intervjuvancev pokažem, kako opravljen izpit iz slovenščine na vstopni ravni ni »(avtomatska) vstopnica« na trg dela in kako s formalnim omejevanjem dostopa do socialnovarstvenih ukrepov nekatere potiska v še posebej ranljiv položaj z omejenimi možnostmi za nadaljnje učenje slovenščine.20242024-06-16 07:45:52Magistrsko delo/naloga158590VisID: 543143COBISS_ID: 197153283sl